Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sodba I Cp 692/2005

ECLI:SI:VSKP:2006:I.CP.692.2005 Civilni oddelek

zastaranje odškodninske terjatve ugovor zastaranja
Višje sodišče v Kopru
2. marec 2006

Povzetek

Sodba se osredotoča na vprašanja zastaranja odškodninskega zahtevka, višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine tožnika, ki je zbolel za azbestozno boleznijo. Sodišče je ugotovilo, da je bil ugovor zastaranja neutemeljen, saj tožnik ni vedel za obseg škode do leta 1999. Višina odškodnine za telesne bolečine je bila spremenjena, prav tako je bila povečana odškodnina za strah, medtem ko je bil zahtevek za duševne bolečine zavrnjen, ker so bile težave tožnika povezane z drugimi boleznimi.
  • Ugovor zastaranjaAli je bil ugovor zastaranja v tožnikovem primeru utemeljen, glede na to, da tožnik ni vedel za obseg škode do leta 1999?
  • Višina odškodnine za telesne bolečineAli je bila odškodnina za telesne bolečine, priznana tožniku, ustrezna glede na njegovo zdravstveno stanje in trajne posledice azbestne bolezni?
  • Odškodnina za strahAli je bila odškodnina za strah, priznana tožniku, ustrezna glede na njegovo zdravstveno stanje in tveganje za razvoj pljučnega raka?
  • Odškodnina za duševne bolečineAli je sodišče pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker so bili plevralni plaki pri tožniku jasno razviti in diagnosticirani šele leta 1999 na CT slikanju, do te preiskave tožnik ni zanesljivo vedel, da je res zbolel za azbestozno boleznijo. Obseg škode mu samo na podlagi opravljene spirometrije še ni bil znan, zato je bil ugovor zastaranja v tožnikovem primeru neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se s p r e m e n i tako, da se izrek glasi : "Tožena stranka je dolžna plačati tožniku odškodnino v skupnem znesku 4.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.05.2002 do 09.12.2004 v višini predpisane obrestne mere zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 10.12.2004 dalje do plačila pa z zamudnimi obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti, vse v 15-ih dneh ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 466.662,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.12.2004 dalje do plačila, tožnik pa je dolžan povrniti stranskemu intervenientu stroške postopka v znesku 33.880,00 SIT, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.12.2004 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh. " V preostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem višjem zavrnilnem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna plačati tožniku pritožbene stroške v znesku 106.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 02.03.2006 dalje do plačila, vse v 15-ih dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 2.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v višini 258.690,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.12.2004 dalje do plačila. Ugotovilo je, da je tožnik zbolel za poklicno boleznijo plake parientalne plevre, da se mu je stanje poslabšalo, saj so v letu 2004 preiskave pokazale kalcinacijo v kostalni plevri desno ventralno v višini aortno pulmonalnega loka. Ker je imel tožnik težave z dihanjem že od leta 1996, ko je spirometrija pokazala lažjo ventilatorno insuficienco restriktivnega tipa, stanje pa se od takrat ni poslabšalo, je sledilo ugovoru tožene stranke, da je odškodninski zahtevek delno zastaran. Tožnik je tožbo vložil 24.05.2002, zato je zastarana škoda, ki jo tožnik trpi zaradi plak parientalne plevre. Z izpodbijano sodbo je sodišče tožniku prisodilo odškodnino za novo škodo, ki jo je tožnik utrpel s poslabšanjem stanja v letu 2004. Za telesne bolečine mu je prisodilo od zahtevanih 2.000.000,00 SIT 500.000,00 SIT odškodnine, za strah od zahtevanih 2.000.000,00 SIT 1.500.000,00 SIT, v celoti je zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je zaključilo, da so tožnikove splošne življenjske aktivnosti zmanjšane predvsem zaradi ostalih bolezni za katerimi tožnik boluje.

Zoper sodbo je vložil tožnik pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je odškodnina, priznana z izpodbijano sodbo, bistveni nižja od odškodnin, ki se za takšno poklicno boleznijo priznavajo v Republiki Sloveniji. Tožniku so postavili diagnozo plake parietalne plevre in azbestoza. Izvedenka je ugotovila, da je bolezen pri tožniku že napredovala, saj je na novih CT posnetkih opaziti že kalcinacije v kostalni plevri desno. Prav tako je izvedenka potrdila ugotovitve pulmologa, da je v letu 2004 bilo prvič opaziti začetno prizadetost intersticija pljuč, s čimer je potrdila, da ima tožnik že azbestozo. Tožniku je bolezen zapustila trajne funkcionalne posledice, saj sta izvida spirometrije leta 1996 in 1999 pokazala začetno restrikcijo pljučne funkcije. Res izvedenka ni mogla natančno oceniti vpliva zmanjšane ventilatorne funkcije na tožnikove težave, saj je bil tožnik na pregledu pri izvedenki v slabem zdravstvenem stanju zaradi okrevanja po operaciji, ki ni povezana z azbestno boleznijo, vsekakor pa zmanjšana ventilatorna funkcija po prepričanju izvedenke tožnika ovira pri najtežjih in zahtevnejših delih predvsem pa je ocenila, da gre pri tožniku za lažje zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kar pomeni, da bi sodišče moralo tožniku iz tega naslova priznati odškodnino. Sodišče je zavrnilo dokazni predlog tožnika v zvezi s pisnim soglasjem bolnika z razlago zdravnika za bronhoskopijo. Ta odločitev ni v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je to pisno soglasje tožnik prejel po pregledu pri izvedenki in je zato jasno, da ga pred tem ni mogel predlagati kot dokaz. Pri bronhoskopiji ne gre za enostaven operativni poseg, ampak za resen poseg v človeško telo, ki lahko povzroči številne možne zaplete in je povezan z mnogimi tveganji. Tudi v delu, kjer je sodišče zavrnilo zahtevek za strah, odločitev ni pravilna. Izvedenka je zapisala:"Vsi ljudje, ki so bili izpostavljeni azbestu tvegajo, da zbolijo za hudimi in neozdravljivimi boleznimi, živijo pod velikim vsakodnevnim stresom, v strahu in depresiji.". Odškodnina za telesne bolečine ni priznana v ustreznem znesku. Tožnik je bil v zvezi z azbestno boleznijo na različnih pregledih, pri čemer je bil rentgensko slikan in CT pregledan. CT preiskavo je opravil leta 1999 in leta 2004. Ugovor zastaranja ni bil utemeljen. Prvič je bil tožnik na CT preiskavi oktobra 1999. Da tožnik boluje za poklicnim obolenjem je potrdila šele interdisciplinarna skupina strokovnjakov v letu 2001. Sum na bolezen je bil podan že na slikanju v letu 1999. Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v svojem 376.členu določa, da zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. Tožnik je sicer določene zdravstvene težave imel, vendar ni vedel, da so opisane težave posledica azbestne bolezni. Ugovor zastaranja bi bil utemeljen, če bi bila tožba vložena po oktobru 2002. CT preiskava ima zaradi ionizirajočega žarčenja škodljivejši vpliv žarčenja od RTG. To bi sodišče moralo upoštevati pri odločanju. Prav tako bi moralo upoštevati izvedenkino prognozo glede napredovanja bolezni in predvidene zdravstvene težave. V primeru, če bo bolezen napredovala z enako intenziteto kot do sedaj, bo potrebna bronhoskopija, toroskopija, nadaljnje CT preiskave in tudi številne druge preiskave in zato je odškodnina v višini 500.000,00 SIT za telesne bolečine žaljiva. Tožnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se mu prisodi pravična denarna odškodnina.

Tožena stranka je na pritožbo tožnika odgovorila. Oporekala je pritožbenim navedbam, predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Uveljavljala je stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Tožnik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Najprej v zvezi z ugovorom zastaranja, zatem pa tudi glede pravilne uporabe določb čl. 200 in 203 ZOR pri odmeri pravične denarne odškodnine.

V zvezi z ugovorom zastaranja: Po določbi 1.odst. 376.čl. ZOR, ki ga je treba v tej zadevi uporabiti na podlagi 1060.člena Obligacijskega zakonika (OZ), ker je sporno obligacijsko razmerje nastalo pred uveljavitvijo novega zakonika, odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je napravil. V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala. Ta rok pa v tožnikovem primeru glede na vse ugotovljene okoliščine in ob dejstvu, da je odškodninsko tožbo vložil 24.5.2002, ni potekel. Tožnik je leta 1996 opravil spirometrijo in naslednjo v letu 1999, obe preiskavi sta pokazali pri tožniku lažjo ventilatorno insuficienco restriktivnega tipa. Šele oktobra 1999 (to je manj kot tri leta pred vložitvijo tožbe) je tožnik opravil CT slikanje, na katerem so bile komaj opazne zadebelitve difragmalne plevre obojestransko in 24.10.2001 je interdisciplinarna komisija pri tožniku verificirala poklicno bolezen: plake parietalne plevre. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje je za bolezen, ki jo je utrpel tožnik značilno, da gre za "tiho bolezen", ki ne kaže simptomatike dokler se ne pokaže restriktivna ventilatorna funkcija. Šele spremembe, ki so vidne pri CT slikanju pljuč, pa so tiste, na podlagi katerih so podani kriteriji za priznanje poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (izvedeniško mnenje - list.št. 31 spisa). Zato ni mogoče sklepati, da je tožnik za obseg svoje škode vedel že leta 1996, ko je bila narejena prva spirometrija, ki je pri njem pokazala zmanjšano ventilatorno funkcijo. Izvedenka dr. M.D.F. je v izvedeniškem mnenju pojasnila, da je bila sicer prva restrikcija pljučne funkcije izražena že v letu 1996, verjetno povzročena z začetkom azbestoze (list.št. 35 spisa), da pa ni bilo tedaj mogoče povsem izključiti drugih vzrokov za to in ker so bili plevralni plaki pri tožniku jasno razviti in diagnosticirani šele leta 1999 na CT slikanju, do te preiskave tožnik ni zanesljivo vedel, da je res zbolel za azbestozno bolezen. Obseg škode mu samo na podlagi opravljene spirometrije še ni bil znan, zato je bil ugovor zastaranja v tožnikovem primeru neutemeljen in je v delu, kjer mu je sodišče prve stopnje sledilo zmotno uporabilo materialno pravo. Tožena stranka tožniku poklicne bolezni ni priznavala še potem, ko je že interdisciplinarna komisija postavila to diagnozo, to pa je bilo šele v letu 2001, to je potem, ko se je s CT slikanjem objektivno potrdilo, da je pri tožniku prisotna nežna zadebelitev diafragmalne plevre obojestransko. Nekorektno je zato v tem postopku tožniku očitala, da bi moral tožbo vložiti že na podlagi opravljenih spirometrij, ko je tožnik sicer lahko sumil, da so težave pri dihanju posledica poklicne bolezni, vendar do CT slikanja to ni bilo zanesljivo potrjeno, kar nedvoumno izhaja iz izvedeniškega mnenja.

Glede višine odškodnine: Odškodnina za telesne bolečine je v izpodbijani sodbi tožniku prisojena v prenizkem znesku že zato, ker je sodišče prve stopnje upoštevalo samo tiste telesne bolečine in nevšečnosti, ki jih je tožnik trpel po ugotovljeni novi škodi, ko se je v letu 2004 pokazala na CT slikanju kalcinacija na pljučnem parenhimu. Kot je obrazloženo že spredaj, pa bi moralo upoštevati vse bolečine in predvsem nevšečnosti, ki jih tožnik trpi in ki jih bo trpel v bodoče zaradi poklicne bolezni plake parientalne plevre in začetne azbestoze. Čeprav kakšnih posebnih telesnih bolečin glede na trenutno stopnjo bolezni in na tip obeh bolezni tožnik trenutno nima in so možne le občasne blažje zbadajoče bolečine v prsnem košu, zaradi plevralnih plakov, pa še to po mnenju izvedenke malo verjetno, pa je dejstvo, da mora tožnik zaradi bolezni, za katero je odškodninsko odgovorna tožena stranka, opravljati razne preglede, predvsem tudi rentgenska slikanja pljuč in CT slikanja prsnega koša. Sodišče prve stopnje je sprejelo mnenje izvedenke v delu, kjer je pojasnila, da je kumulativna doza ioniziranega sevanja pri tožniku zaradi vseh opravljenih preiskav tako visoka, da bi lahko predstavljala večje tveganje za razvoj malignoma pljuč, saj se kumulativna doza ionizirajočega sevanja sešteva. Tudi vnaprej bo tožnik moral vse do konca življenja na kontrole in s tem povezane preiskave in če se upoštevajo vse te okoliščine tožnikovega primera, bi mu iz naslova telesnih bolečin oziroma nevšečnosti, ki so pri tožniku zaradi vseh teh preiskav kar precejšnje, moralo priznati pravično odškodnino v znesku 1.500.000,00 SIT. Bolezen se bo pri tožniku razvijala. Izvedenka je potrdila, da bo napredovala tudi restriktivna ventilatorna motnja, če bo tožnik le dovolj dolgo živel. Težave s težjim dihanjem se bodo še poglobile. Višja odškodnina, ki jo tožnik zahteva še v pritožbi, pa ni utemeljena, saj kontrolni pregledi, ki jih bo moral tudi v bodoče opravljati tožnik v zvezi z ugotovljeno boleznijo, sicer niso invazivni, spirometrija ni ne obremenjujoča, ne neprijetna (gre za preprost močan vdih in izdih v cev oz. aparat), CT slikanja pa so obremenjujoče predvsem zaradi kumulativnega seštevanja doz ionizirajočega sevanja. Zato je v preostalem delu bilo pritožbo zavrniti.

Tudi odškodnina, ki jo je sodišče prve stopnje tožniku priznalo za strah, po mnenju pritožbenega sodišča ne odraža v celoti tožnikove škode, saj je izvedenka pojasnila, da je tožnikov strah v veliki meri upravičen. Ker je bolezen pri tožniku že napredovala in predstavlja azbestoza bistveno (cca. sedemkrat) večje tveganje za nastanek pljučnega raka in tudi zaradi CT slikanj, ki jih bo moral tožnik zaradi spremljanja bolezni opravljati v prihodnje, bo tveganje za razvoj raka na pljučih pri tožniku naraščalo, kar vse bi sodišče moralo upoštevati pri odmeri odškodnine. Če se upoštevajo še podobni primeri iz sodne prakse, bi moralo tožniku iz tega naslova priznati 2.000.000,00 SIT odškodnine. Pritožbeno sodišče je zato tudi v tem delu ugodilo pritožbi.

Delno je utemeljena tudi pritožba v delu, ko izpodbija zavrnitev tožbenega zahtevka za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožnik življenjske aktivnosti zmanjšane predvsem zaradi ostalih bolezni, ki niso povezane z azbestno boleznijo. Iz tega sledi, da trpi tožnik po pomembnosti na prvem mestu težave zaradi drugih bolezni in ne poklicne, niso pa težave v zvezi z azbestno boleznijo izključene. Tožnik je bil v času izdelave izvedeniškega mnenja v slabem zdravstvenem stanju po operaciji, ki ni bila povezana z azbestno boleznijo. Dejstvo pa je , da zmanjšana ventilatorna funkcija tudi po mnenju prvostopenjskega sodišča lahko vpliva na tožnikove življenjske aktivnosti. Zaenkrat je tožnik zaradi teh težav sicer omejen pri težjih naporih. Logično, da se je takim naporom izogibal v času, ko je bil po operaciji zaradi drugih težav, v slabi kondiciji. Vendar je izvedenka predvidela, da se bodo težave pri tožniku lahko razvile tako, da bo imel težko dihanje ne le pri naporih in težjih delih ter trajnejši hoji, ampak že pri lažjem delu in mirovanju (list.št. 35 spisa). Zato ne vzdrži zaključek, da tožnik sploh ni upravičen do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj določeno škodo že trpi in jo bo trpel tudi v bodoče na tem področju in bi mu iz tega naslova sodišče prve stopnje moralo ob pravilni uporabi materialnega prava priznati odškodnino, čeprav so ob njegovem sedanjem stanju te težave res manjše. Glede na vse ugotovljene okoliščine, bi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje moralo tožniku iz tega naslova priznati 500.000,00 SIT odškodnine. Pritožbeno sodišče je zato tudi v tem delu ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijano sodbo v tem smislu spremenilo.

Po spremembi izpodbijane sodbe je skupaj dolžna tožena stranka plačati tožniku odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 4.000.000,00 SIT, ki ustreza tudi odškodninam, ki se v sodni praksi Višjega sodišča v Kopru priznavajo za podobne primere škod, kot jo trpi tožnik (plake parientalne plevre in azbestoza). Hkrati pa je tako določena odškodnina prilagojena tožnikovi škodi, ki jo trpi zaradi poklicne bolezni.

Ker je pritožbeno sodišče delno spremenilo odločbo o glavni stvari, je po 165.čl. ZPP moralo spremeniti tudi odločbo o stroških postopka. Tožnik je po temelju uspel 100%, po višini pa 50%, tako da znaša njegov povprečni uspeh v pravdi 75%. V tem razmerju mu mora tožena stranka povrniti njegove stroške postopka, ki so na sodišču prve stopnje bili skupno odmerjeni na 780.970,00 SIT oz. glede na gornje sorazmerje mora tožena stranka povrniti tožniku 585.727,50 SIT. Tožnik pa je dolžan toženi stranki povrniti 25% njenih stroškov, odmerjenih na 476.256,00 SIT, to je 119.065,00 SIT. Po pobotanju stroškovnih odločb je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 466.662,50 SIT. Tožnik pa je dolžan plačati tudi 25% stroškov stranskega intervenienta, ki so odmerjeni skupno na 135.520,00 SIT, to je 33.880,00 SIT.

Ker je tožnik delno uspel s pritožbo, mu je tožena stranka dolžna plačati pritožbene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo od zneska, s katerim je tožnik uspel s pritožbo, to je od zneska 2.000.000,00 SIT. Stroški sestave pritožbe skupaj z DDV-jem in takso za pritožbo, odmerjeno od tega zneska skupaj znesejo 106.000,00 SIT.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia