Jedro

Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zato, ker celotne reportaže v oddaji 24 ur ni pripravila toženka, ampak je bila nesporno delo novinarke Pop TV. Toženki je postavila vprašanje, kaj na splošno misli o prireditvah, na katerih izbirajo mladoletne "miss" med deklicami v predšolskem obdobju. Toženkin komentar, ki se ni nanašal na sporno prireditev "Vse za otroka" na Celjskem sejmu, kot nekorektno skuša prikazati tožeča stranka v pritožbi, ampak na tovrstne prireditve na splošno, je nato novinarka na podlagi svojega lastnega ustvarjalnega izbora, ne da bi toženka na to imela kakršenkoli vpliv, povezala v celoto z ostalimi deli reportaže.

Izrek

Pritožbi proti sodbi in sklepu se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo proti sklepu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine 2.200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila in povračilo pravdnih stroškov. Odločilo je še, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 543.832,50 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

31.3.2004 do plačila. Z izpodbijanim sklepom pa je sklenilo, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 45.279,00 SIT separatnih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2004 do plačila.

Tožeča stranka se je pritožila proti sodbi in sklepu. V pritožbi proti sodbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da civilna odgovornost ni identična kazenski, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da ni podana protipravnost toženkinega ravnanja. Podajanje strokovnega mnenja kar tako, na pamet, ni bilo primerno.

Dejstvo je, da prispevek prikazuje le neznaten odsek iz prireditve, kjer se je nekaj otrok vedlo indiferentno. Z namenom, da bi toženka lahko podala resen kritični komentar, bi si morala priskrbeti konkretnejšo informacijo o prireditvi in se je tudi sama udeležiti. Ker tega ni storila, ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Če bi se o dogodku bolj pozanimala, bi spoznala, da njegov namen ni promoviranje otrokove zunanjosti. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju le nepopolno odgovoril na sporna vprašanja. Sicer pa je povedal, da bi on kot strokovnjak ravnal drugače in prireditve ne bi povezal s pedofilijo.

V pritožbi proti sklepu z dne 2.3.2004, ki ne vsebuje formalne opredelitve pritožbenih razlogov, tožeča stranka predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je mnenje izvedenca K. dvoumno napisano. Iz zakonske določbe izhaja, da je treba izvedeniško mnenje podati ustno na naroku, medtem ko je zahteva za izdelavo pisnega mnenja fakultativna možnost posameznega sodnika.

Prav to je tožeča stranka predlagala sodišču prve stopnje, vendar pa izvedenec iz neznanih razlogov ni bil povabljen na narok.

Pritožba proti sodbi ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se pridružuje materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti odškodninskega zahtevka za plačilo denarne odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti tožeče stranke. Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zato, ker celotne reportaže v oddaji 24 ur ni pripravila toženka, ampak je bila nesporno delo novinarke Pop TV A.. Toženki je postavila vprašanje, kaj na splošno misli o prireditvah, na katerih izbirajo mladoletne "miss" med deklicami v predšolskem obdobju. Toženkin komentar, ki se ni nanašal na sporno prireditev "Vse za otroka" na Celjskem sejmu, kot nekorektno skuša prikazati tožeča stranka v pritožbi, ampak na tovrstne prireditve na splošno, je nato novinarka na podlagi svojega lastnega ustvarjalnega izbora, ne da bi toženka na to imela kakršenkoli vpliv, povezala v celoto z ostalimi deli reportaže (komentarjem iz studia, posnetkom dela sporne prireditve "Vse za otroka" in posnetkom izbora mladoletne "miss" v ZDA).

Tožbeni zahtevek pa je neutemeljen tudi zato, ker ni podana protipravnost toženkinega ravnanja kot ena izmed predpostavk odškodninskega delikta. Čeprav ima tožeča stranka prav, da se civilna odgovornost razlikuje od kazenskopravne, pa se vprašanje protipravnosti presoja s pomočjo kazenske zakonodaje za področje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime. Sporna toženkina izjava po svoji naravi predstavlja negativno vrednostno sodbo o javnih prireditvah za izbor mladoletne "miss" med deklicami v predšolskem obdobju.

Izhajajoč iz ustavno zajamčene pravice do svobode govora (39. člen Ustave), je protipravnost toženkinega dejanja izključena, čeprav je v komentarju podala izrazito negativno oceno o lepotnih tekmovanjih kot sredstvu pedofilske mreže, ker je izjavljeno mogoče razumeti kot kritiko koncepta takšnih prireditev, izrečeno v okviru njene družbene dejavnosti na področju varstva otrokovih pravic. Takšne kritike torej ne bi bilo mogoče pojmovati kot napad na tožničino osebnost, četudi bi se nanašala na sporni škodni dogodek, ne pa, kot je bilo že obrazloženo, na tovrstne prireditve na splošno.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa ni nobene po uradni dolžnosti upoštevne absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Pritožba proti sklepu ni utemeljena.

Iz kronologije procesnih dejanj izhaja, da je tožeča stranka izvedeniško mnenje izvedenca za otroško psihologijo I. K. prejela

22.12.2003, hkrati pa jo je sodišče prve stopnje pozvalo, naj v roku petnajst dni sporoči, ali ima v zvezi z mnenjem kakršnekoli pripombe.

V dopisu z dne 7.1.2004 je tožeča stranka je predlagala zaslišanje izvedenca, ne da bi pojasnila, v čem je izvedeniško mnenje nepopolno ali nejasno in katera so tista vprašanja, ki bi jih bilo treba razčistiti na naroku za glavno obravnavo. To je storila šele na samem naroku 11.2.2004. V pravdnem postopku velja pravilo, da mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Ker tožeča stranka v dopisu z dne 7.1.2004 ni navedla dokaznega stavka (kaj naj bi se z zaslišanjem izvedenca dokazalo), je bilo njeno procesno dejanje neupoštevno in sodišče prve stopnje na narok 11.2.2004 ni bilo dolžno vabiti izvedenca. Svoj dokazni predlog je substancirala šele na glavni obravnavi, ki jo je moralo sodišče prve stopnje zaradi vabljenja izvedenca preložiti.

Opisano dejansko stanje v celoti ustreza pravnemu standardu zakrivljenega ravnanja v smislu 156. člena ZPP, zato mora tožeča stranka toženi stranki povrniti njene stroške, ki jih je s tem povzročila. Potem ko je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preverilo še, ali so odmerjeni stroški v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Ker odgovor na pritožbo proti sklepu ni predviden, je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo proti sklepu 2.3.2004.