17. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1061/2001 z dne 1. 7. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1889/98 z dne 19. 9. 2001, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 465-01-13/95 z dne 28. 10. 1998 in z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška, št. 04/04-16-465-156/93 z dne 24. 4. 1998 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika sta na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80 in nasl. – v nadaljevanju ZRPPNDL) zahtevala odpravo odločbe, s katero je bila razlaščena njuna parcela, ker sta menila, da razlastitveni upravičenec na njuni parceli, ki je bila razlaščena zaradi gradnje gramoznice, v zakonskem roku ni izvršil pripravljalnih ali drugih del v skladu z namenom razlastitve. Upravni organ prve stopnje je njuno zahtevo zavrnil, zavrnil pa je tudi zahtevo za dodelitev nadomestnega zemljišča. Pritožba zoper odločitev prvostopnega organa je bila zavrnjena, pritožnika pa tudi nista uspela v upravnem sporu. Upravna organa in sodišči so menili, da za odpravo razlastitvene odločbe po določbi drugega odstavka 26. člena ZRPPNDL niso izpolnjeni v tej zakonski določbi navedeni pogoji. To zakonsko določbo so – še zlasti glede na funkcionalno specifičnost objekta, kot je gramoznica – razlagali tako, da razlastitvene odločbe ni treba odpraviti, če razlastitveni upravičenec v zakonskem roku (dveh let po pravnomočnosti razlastitvene določbe) začne s pripravljalnimi ali drugimi deli na območju katere koli od parcel, ki so razlaščene za potrebe gramoznice, in gre pri tem za dela, ki so v skladu z razlastitvenim namenom.

2.V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da za predmetno parcelo ni bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Trdita, da zaradi tega njuna parcela ni bila sestavni del kompleksa gramoznice. S tem naj bi odpadel argument upravnih organov in sodišč, ki so zavrnitev zahteve za odpravo razlastitvene odločbe utemeljevali s stališčem, da v konkretnem primeru zadostuje, da razlastitveni upravičenec v zakonskem roku začne s pripravljalnimi ali drugimi deli na območju gramoznice. Ker za njuno parcelo nista bili izdani lokacijsko in gradbeno dovoljenje, pritožnika tudi menita, da na tem zemljišču sploh ni mogoče izvajati pripravljalnih ali drugih del, s katerimi bi bilo mogoče upravičiti zavrnitev zahteve za odpravo razlastitvene odločbe. Pritožnika trdita, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za odpravo razlastitvene odločbe, zaradi česar naj bi jima upravna organa in sodišči kršili pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave v povezavi z 69. členom Ustave). Pri tem opozarjata, da je razlastitev lahko izvedena le v javno korist, o tej pa naj v njunem primeru ne bi bilo mogoče govoriti, ker za morebitne posege na njuni parceli ni bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Navajata tudi, da posameznih parcel ni mogoče razlaščati "na rezervo", tako da bi se z deli na posameznih parcelah začelo v različnih časovnih obdobjih, ko bi se pojavila potreba za izkoriščanje zemljišč. Predlagata, naj Ustavno sodišče izpodbijane akte razveljavi in samo odpravi razlastitveno odločbo.

B.

3.Ustavno sodišče je v tem postopku preizkušalo le navedbe pritožnikov, ki se nanašajo na postopke, v katerih so bile izdane izpodbijane odločbe. Očitki pritožnikov, da so v njunem primeru bila zemljišča razlaščena "na rezervo", torej za bodočo uporabo, v postopku s to ustavno pritožbo niso pomembni, saj se nanašajo na postopek razlastitve njune nepremičnine. Enako velja za očitek, da za razlastitev ni bil izpolnjen pogoj javne koristi, ki ga pritožnika utemeljujeta z navedbo, da za posege na njuni parceli ni bilo izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje.

4.Drugi odstavek 26. člena ZRPPNDL je določal, da lahko prejšnji lastnik razlaščene nepremičnine zahteva odpravo razlastitvene odločbe, če razlastitveni upravičenec v dveh letih od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi ni izvršil pripravljalnih ali drugih del v skladu z namenom, zaradi katerega je bila nepremičnina razlaščena. Upravna organa in sodišči so to določbo razlagali tako, da v primeru razlastitve večjega števila za isti namen razlaščenih parcel, še zlasti glede na funkcionalno specifičnost konkretnega objekta, ni potrebno, da razlastitveni upravičenec v določenem roku za izvedbo pripravljalnih del s temi začne prav na vsaki parceli (konkretno torej tudi na parceli pritožnikov). Šteli so, da zadostuje, da razlastitveni upravičenec začne z deli v območju gradbene parcele, ki je namenjena za izgradnjo gramoznice. Da sodi parcela pritožnikov v sklop gradbene parcele, pa so pojasnili z načrtom obodne parcelacije in z Odlokom o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopustnosti razlastitve v korist Občine Ljubljana Šiška za gradnjo gramoznice Stanežiče (Uradni list SRS, št. 1/77).

5.Pritožnika kot povedano take razlage drugega odstavka 26. člena ZRPPNDL ne sprejemata. Zanju je pravilna le tista razlaga, ki od razlastitvenega upravičenca zahteva, da v primeru razlastitve večjega števila parcel v zakonsko določenem roku na vsaki razlaščeni parceli (v primeru razlastitve za potrebe gramoznice torej tudi na njuni parceli) začne s pripravljalnimi ali drugimi deli v skladu z namenom razlastitve, pri čemer mora biti za vse parcele izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Očitek o kršitvi človekove pravice iz 33. člena Ustave torej utemeljujeta z zatrjevanjem napačne razlage navedene določbe ZRPPNDL. Ta očitek v bistvu pomeni nestrinjanje z materialnopravno odločitvijo upravnih organov in sodišč. Zgolj s tem ni mogoče utemeljiti trditve o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave. Za kršitev te pravice bi lahko šlo le, če bi odločitev upravnih organov in sodišč temeljila na kakšnem stališču, ki bi bilo z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa izpodbijanim odločbam, glede na navedbe v ustavni pritožbi, ni mogoče očitati.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan