Jedro

S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna stranskemu intervenientu na toženi strani povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 74,66 EUR v roku 15 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Podpredsednik višjega sodišča je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrgel zahtevo tožeče stranke z dne 14. 2. 2021 za izločitev višjih sodnic Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 344/2020, A. A., B. B. in C. C.. Sodišče je z več dopisi tožnico podrobno seznanilo z načinom dela sodišča in sodniki, ki sodijo v sodečem senatu ter jo opozorilo na možnost, da lahko že tedaj poda zahtevo za izločitev določenih sodnikov. Imela je dovolj časa, da po prejemu dopisa (dne 27. 11. 2020) to stori, vendar je izločitev predlagala šele po odločitvi senata (27. 1. 2021), kar je prepozno.

2. Tožnica je zoper ta sklep vložila (obširno) pritožbo v kateri nasprotuje odločitvi sodišča in v bistvenem navaja, da glede na letni razpored dela in opisan način dela ni mogla zagotovo vedeti, kdo od sodnikov bo sodil v njeni zadevi. Ustavno sodišče je v zadevi Up-562/14 z dne 2. 3. 2017 obrazložilo, da objava sodnega reda ne zadostuje za sklep, da je bila pritožnikova zahteva za izločitev , ki je bila vložena pred odpravo odločbe, prepozna.1 Sledilo je stališču Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da stranki ni mogoče nalagati bremena, naj na zalogo oziroma iz previdnosti izloča sodnika, ne da bi v naprej vedela, da bo ta sodnik dejansko odločal v njeni zadevi2. Če bi izločala sodnika, ki sploh ne sodi v njeni zadevi, bi bila ta zahteva zavržena. Sodišče je tako odstopilo od prakse Ustavnega sodišča in ESČP. Sklicuje se na članek predsednika Višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana3 v katerem navede, da lahko stranka sodišče vnaprej pozove, da ji sporoči, komu je spis dodeljen in kateri sodniki so glede na letni razpored dodeljeni v njegov senat. Sedaj pa si ta isti sodnik v dopisih kontrira. Dejstvo, da predsednik višjega sodišča dela na višjem sodišču ni organiziral na način, ki bi strankam zagotovil učinkovito varstvo pravice do nepristranskega sojenja, je lahko zgolj razlog za njegovo razrešitev, ne pa za omejevanje strankinih pravic. Bolj natančno bi moralo biti določeno, kako lahko stranka uresniči svoje pravice. Uveljavlja kršitev več členov Ustave RS in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Višje sodišče v Ljubljani strankam sploh ne zagotavlja predpisanega jamstva, sodniki v konkretni zadevi sistematično in zavestno opuščajo svojo dolžnost iz 71. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sodna uprava vključno s predsednikom in podpredsednikom višjega sodišča pa tako ravnanje tolerira. Sodišče prav tako ni upoštevalo, da procesni roki zaradi epidemije v času odločitve o predlogu za izločitev niso tekli. Pred Vrhovnim sodiščem predlaga izvedbo v pritožbi navedenih dokazov. Prosi, naj jo Vrhovno sodišče pred odločanjem obvesti o tem, kdo bo o njeni zadevi odločal, da bo lahko morebiti vložila predlog za izločitev vrhovnih sodnikov.

3. Stranski intervenient na toženi strani je na pritožbo odgovoril, da v zadevi potekata dva sklopa postopkov. En sklop zahteva vsebinsko odločanje o zahtevku tožnice. V drugem sklopu, katere del je ta pritožba, pa se odloča o neprestanih predlogih tožnice za izločitev posameznih sodnikov. Časovni potek drugega sklopa že omejuje pravico tožene stranke in intervenienta do dostopa do sodišča, ki je ena temeljnih zahtev poštenega postopka. Ta pravica mora biti izvršena v razumnem roku. To določanje je že tako zapleteno in nepregledno, da ga je že nemogoče opisati. Med temi opozarja na zadevo Cp 25/2020 z dne 23. 10. 2020. Ravnanje tožnice bi sodišče moralo presojati v luči 11. člena ZPP, v skladu s katerim je sodišče dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic udeležencev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s prvim odstavkom 23. člena Ustave ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Eden od najpomembnejših procesnih zakonskih institutov, ki služijo zagotovitvi pravice do nepristranskega sojenja, je institut izločitve sodnika, ki ga ZPP ureja v 70. do 75. členu. Skladno s prvim odstavkom 72. člena ZPP lahko izločitev zahtevajo tudi stranke. Drugi odstavek 72. člena ZPP to procesno upravičenje stranke časovno omejuje tako, da stranki nalaga dolžnost zahtevati izločitev takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave pred pristojnim sodiščem, in če ni bilo obravnave, do izdaje odločbe. Časovna omejitev procesnega upravičenja stranke zahtevati izločitev sodnika je nujna za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Pomembno pa je, da ta omejitev ni prekomerna. Vsa ta stališča je poudarilo Ustavno sodišče RS, med drugim v odločbi Up-562/14 z dne 2. 3. 2017. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča časovna omejitev procesnega upravičenja stranke zahtevati izločitev v obravnavani zadevi ni bila prekomerna. Višje sodišče je ravnalo zelo skrbno, ko je pritožnici z več dopisi vztrajno odgovarjalo na njena vprašanja. Tožničina zahteva za izločitev v obravnavani zadevi izhaja iz dejstva, da je ena izmed članic senata, C. C., pri odločanju v zadevi predhodno že sodelovala v senatu, ki je izdal odločbo II Cp 2906/2016 z dne 12. 7. 2017 in 6. 9. 2017 ter dopolnilno odločbo, iz tega dejstva pa izpeljuje očitke A. A., ki ji je bila zadeva dodeljena kot sodnici poročevalki ter njenima sosenatnicama. Sodišče je tožečo stranko na njen poziv obvestilo o tem, da je sodnica poročevalka v zadevi mag. Gordana Ristin, prav tako pa konkretno o sestavi senata po Letnem razporedu dela sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani za leto 2020, v katerega so razporejeni B. B., C. C.in D. D..4 V dopisu je bilo tožnici pojasnjeno tudi, da datuma seje glede na način dela sodišča ni mogoče napovedati, ker je to odvisno od sodnika poročevalca in njegovega razporeda dela. Glede razporeditev v tri ali štiričlanske senate ji je bilo pojasnjeno, da gre za sodnoupravni ukrep ter za organizacijsko odločitev predsednika sodišča in vodje oddelka. Dodatno ji je bil z dopisom z dne 19. 1. 2021 obrazložen način določanja tričlanskega senata v določeni zadevi ter pojasnjeno, da ni nobene ovire, da bi že sedaj izločala enega ali vse člane senata, ki so razporejeni v senat sodnice poročevalke, kot tudi ostale sodnike na civilnem oddelku sodišča. Stoodstotno zagotovilo, da bo v zadevi odločal senat v točno določeni sestavi namreč ni možno, saj bi takšna zapoved onemogočala normalno poslovanje sodišč. Sodnik bi bil namreč lahko na dan, ko bi sodnik poročevalec zadevo predložil na sejo senata, odsoten, in v takšnih primerih ga mora na pojasnjeni način nadomestiti drug sodnik.

7. Vse navedeno drži, v bistvenem enak postopek sojenja je v skladu z letnim razporedom dela za tekoče leto določen tudi na Vrhovnem sodišču. V sodnem postopku imata obe stranki določene pravice, prav tako pa morajo sodišča v okviru danih možnosti

8. zagotoviti delovanje sodstva, ki je najbolj optimalno za vse. S tem, ko je bila tožnica izrecno obveščena, da bodo o zadevi sodili trije od štirih sodnikov, dodeljenih v relevantni senat in hkrati o tem, da ima že v tem trenutku možnost podati zahtevo za izločitev katerega od njih, če za to obstajajo razlogi, ni imela nobene ovire, da bi to tudi storila. Pri tem ne gre za izločanje na zalogo in na pamet. Če ima stranka realne razloge za zahtevo za izločitev, jih pozna že v tem trenutku in jo lahko poda takoj, ko je seznanjena z razumnim številom sodnikov, ki bodo o njeni zadevi potencialno odločali. Problem nastane le, če ima stranka namen zavlačevanja postopka, ki meji na zlorabo pravic v smislu 11. člena ZPP. V obravnavani zadevi gre po oceni Vrhovnega sodišča ravno za to situacijo. Pritožnica v isti zadevi neprestano podaja vloge za izločitev več sodnikov višjega in Vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je med drugim v sklepu Cp 25/2020 z dne 23. 10. 2020 poudarilo, da ti vzporedni postopki posegajo v varstvo pravice obeh strank (torej tudi tožene, ki v vzporednih postopkih sploh ni aktivno udeležena) do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) glede glavne stvari. Poudarilo je, da je bila časovna prvina že tedaj nadpovprečna. Ravno na to opozarja stranski intervenient na toženi strani - da mu tožnica z zavestnim zavlačevanjem postopka krati njegove pravice.

9. Drugačen način obveščanja strank o sestavah senata bi, kot je poudarilo višje sodišče, znatno ohromilo delovanje sodstva. Senata iz že opisanih razlogov organizacije sodišča ni mogoče z gotovostjo napovedati do dneva sojenja senata, predvsem pa ni mogoče od dneva, ko sodnik poročevalec zadevo prijavi na sejo in do izvedbe seje, strank obveščati o konkretni sestavi senata in jim dati na razpolago več časa, da šele takrat podajo zahtevo za izločitev sodnika. Časovna vrzel od študija zadeve do samega odločanja o zadevi bi bila prevelika. Pravilno postopanje v zadevi bi zato bilo, da se zahteva zoper sodnika, za katerega še ni znano, ali bo v sestavi odločujočega senata, ne zavrže, vsaj ne do odločanja senata.

10. Bistveno je torej, da je imela tožnica od dneva vročitve dopisa predsednika sodišča z dne 24. 11. 2020, to je od 27. 11. 2020, možnost zahtevati izločitev sodnikov, ki sestavljajo pritožbeni senat v obravnavani zadevi, a je to storila šele z vlogo z dne 14. 2. 2021, pri sodišču prejeto 16. 2. 2021, medtem ko je senat odločil na seji 27. 1. 2021. Na to ne vpliva dejstvo, da je bila v tem času epidemija. Tožnica je imela namreč od prejema dopisa do odločanja senata več kot dva meseca časa, da vloži zahtevo, ne navaja pa, da tega ne bi mogla storiti zaradi epidemije. Sodišča so v omejenem obsegu poslovala, kar je zagotavljalo delovanje države.

11. Vrhovno sodišče dodaja, da zgoraj citirana zadeva Ustavnega sodišča Up-562/14 z dne 2. 3. 2017 ni enaka.5 V obravnavani zadevi je višje sodišče pritožnico izrecno obvestilo o štirih sodnikih, ki naj bi v njeni zadevi potencialno odločali ter ji že takrat dalo možnost vložitve zahteve za izločitev, kar ni bilo dejansko stanje citirane zadeve. Vrhovno sodišče glede na navedeno takega postopanja ne šteje kot izločanje na zalogo. Prav tako Vrhovno sodišče presoja, da v obravnavni zadevi ni mogoče uporabiti stališč ESČP v zadevah Golubović proti Hrvaški z dne 27. 11. 2012, in Hit d. d. Nova Gorica proti Sloveniji z dne 5. 6. 2014, saj se z organizacijo sodstva v teh zadevah ESČP ni ukvarjalo, sprejeta stališča pa je podalo (le) v okviru presoje, ali so bila pred nacionalnimi sodišči izkoriščena vsa možna pravna sredstva. Prav tako Vrhovno sodišče iz navedenih razlogov vztraja pri sprejetem stališču, ne glede na odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Up-96/15-33, U-I-2018/18-8 z dne 12. 3. 20206. 12. Glede na vse navedeno je bila tožničina zahteva za izločitev višjih sodnikov prepozna in je odločitev podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani o zavrženju zahteve pravilna. S tem je Vrhovno sodišče odgovorilo na bistvene pritožbene navedbe.

13. Vrhovno sodišče je sicer pritožnico želelo - na njeno prošnjo - obvestiti o tem, kateri sodniki sodijo na civilno-gospodarskem oddelku tega sodišča, vendar ji dopisa ni moglo vročiti. Ker so ti podatki javno objavljeni tudi v Letnem razporedu dela sodnikov na Vrhovnem sodišču, s čimer je tožnica seznanjena, s tem ni bila v ničemer prikrajšana. Razlogi, zakaj to v okoliščinah obravnavane zadeve zadostuje za varovanje tožničine pravice do nepristranskega odločanja, pa so pojasnjeni zgoraj.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP. Vrhovno sodišče je stranskemu intervenientu na toženi strani priznalo 100 točk (drugi odstavek tar. št. 46), zvišanih za 2% materialnih stroškov in 22 % DDV, kar je ob vrednosti točke 0,6 skupno 74,66 EUR.

15. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako tudi Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, Up-96/15-33 in U-I-208/18-8 z dne 12. 3. 2020. 2 Golubovič proti Hrvaški z dne 27. 11. 2020, 39. točka obrazložitve in HIT d. d. Nova Gorica proti Sloveniji z dne 5. 6. 2014, 29. točka obrazložitve. 3 Odvetnik, Revija odvetniške zbornice Slovenije, Izločitev sodnika v civilnem postopku, št. 2 (85) – april 2018, stran 28 in 29. 4 Tožnica pa je več kot očitno seznanjena s tem, da so tekoči letni razporedi za posamezna leta (torej tudi za leto 2021) javno objavljeni. 5 V odločbi Up-562/14 z dne 2. 3. 2017 je Ustavno sodišče presodilo, da je bila časovna omejitev prekomerna. Pritožnik je podal predlog za izločitev višje sodnice po tem, ko je senat o zadevi odločil, a odločbe še ni odpremil. Med drugim je Ustavno sodišče zapisalo, da pritožnik tega, kdo bo odločal o njegovi pritožbi, tudi z vpogledom v Letni razpored dela sodnic in sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki je objavljen na spletni strani tega sodišča, ne bi mogel izvedeti. V letnem razporedu dela posameznega sodišča so objavljeni le razporedi sodnikov na posamezna pravna področja in v posamezne senate. Pri tem iz Letnega razporeda dela Višjega sodišča v Kopru izhaja, da to sodišče na civilnem oddelku nima stalnih pritožbenih senatov. 6 Ko je (med drugim) ugotovilo, da je določba 41. člena Zakona o kazenskem postopku v neskladju z Ustavo RS ter določilo, da mora sodišče pred odločitvijo o pritožbi na zahtevo osebe iz prvega odstavka 378. člena ZKP to osebo obvestiti o poimenski sestavi senata, ki bo odločal o zadevi.