Jedro

Nemožnost natančne ugotovitve višine nastale škode še ni razlog za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Tožbena trditvena podlaga daje dovolj opore za obravnavanje tega zahtevka po temelju, tožnica pa je ponudila tudi povsem primeren in ustrezen predlog v smeri dokazovanja obsega povzročene ji škode.

Izrek

Reviziji se v delu zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe stanovanja ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v tem delu razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan odpraviti v izreku sodbe navedene napake v stanovanju tožnice. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za odpravo napak, kot je to razvidno iz točke 2 izreka sodbe ter tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za neuporabo stanovanja (zadnja alineja pod 2. točko in 3. točka izreka prvostopenjske sodbe). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in spremenilo v točki 2 izreka sodbo sodišča prve stopnje tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku za odpravo napak v stanovanju, in sicer tako, da mora toženec opraviti nova soboslikarska dela v kuhinji z dnevnim prostorom, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ugotovi, kakšna pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena, kakšne napake je imelo izročeno stanovanje ter sprejme mnenje sodnega izvedenca M. G., vendar pa kljub temu tožbenemu zahtevku ne ugodi v celoti ter ne sledi v celoti izvedenskemu mnenju in ne prizna vseh stroškov za potrebna opravila in odpravo reklamacij ter odškodnine za neuporabo stanovanja. V nadaljevanju revidentka navaja del izvedenskega mnenja, ki se nanaša na plinsko napeljavo in graja odločitvi sodišč, ki tega dela izvedenskega mnenja nista upoštevali. Sklicuje se na drugi odstavek 488. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in utemeljuje, zakaj je del tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe stanovanja utemeljen. Graja tudi odločitev o stroških. Predlaga, da revizijsko sodišče pravnomočno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, oziroma da jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje, toženi stranki pa naloži, da tožeči vrne nadaljnje stroške tega postopka.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je v delu zoper zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe stanovanje utemeljena, zoper preostali del pravnomočne odločitve pa neutemeljena.

6. Uveljavljana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana (tako imenovana protispisnost). Protispisnost obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič, torej takrat, ko je sodišče dokazom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče te dokaze napačno dokazno tolmači (jim pripiše napačni dokazni pomen). V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Omenjena kršitev postopka tudi ni podana, če se v utemeljitev svoje ugotovitve sodišče na dokaz sploh ne sklicuje ali če je določeno dejstvo ugotovilo drugače, kot izhaja iz listine oziroma izpovedbe priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za protispisnost. V obravnavanem primeru iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje izhaja, da iz izvedenskega mnenja M. G. ne sledi, da bi bila tožnica upravičena tudi do odprave vseh tistih napak, glede katerih je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen. Ker je tožnica v pritožbi izpodbijala le odločitev sodišča glede soboslikarskih del na stropu kuhinje ter glede zamenjave vrat, sodišče druge stopnje pa je njeni pritožbi glede soboslikarskih del na stropu kuhinje ugodilo, lahko tožnica v reviziji izpodbija le odločitev glede zamenjave vrat. V zadnjem odstavku na strani 3 obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča pa so vsebovani razlogi, zakaj tožnica do zamenjave vrat ni upravičena; ti so oprti na mnenje izvedenca, podano na glavni obravnavi, in na revidentkino neoporekanje temu mnenju. Zato je bilo treba v tem delu tožničino revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

7. Sodišči prve in druge stopnje pa sta zmotno uporabili materialno pravo, s tem ko sta zavrnili tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe stanovanja, zaradi česar posledično dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Tožnica vtožuje odškodnino na podlagi drugega odstavka 488. člena ZOR, ker stanovanja ni mogla uporabljati oziroma ga oddajati, saj je imelo stvarne napake, ki niso bile odpravljene v roku. Iz razlogov sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bilo vprašanje (nedokazanosti) višine škode poglavitni razlog za zavrnitev odškodninskega zahtevka v tem delu. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da nemožnost natančne ugotovitve višine nastale škode še ni razlog za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Tožbena trditvena podlaga daje dovolj opore za obravnavanje tega zahtevka po temelju, tožnica pa je ponudila tudi povsem primeren in ustrezen predlog v smeri dokazovanja obsega povzročene ji škode. Ker je bilo torej materialno pravo zmotno uporabljeno, je bilo treba tožničini reviziji delno ugoditi in na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje v delu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, razveljaviti in vrniti zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo treba presoditi obstoj predpostavk poslovne odškodninske odgovornosti, dopolniti dokazovanje v nakazni smeri in na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja presoditi utemeljenost tožbenega zahtevka tudi v tem delu.

8. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.