Jedro

Sodišče druge stopnje meni, da so ostali, s sklepom določeni stiki, ob minimalni razumskosti in zmožnosti dogovarjanja sicer dovolj določljivi. Ker pa oče v pritožbi izpostavlja, da "opustitev konkretizacije odpira prostor za arbitrarnost in nadaljevanje konfliktov med staršema", kar gotovo ni v korist sinov udeležencev, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi in določilo konkretne dneve stikov med tedenskimi počitnicami ter jasno opredelilo tudi stike v poletnih počitnicah.

Izrek

I.Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se znesek 300,00 EUR nadomesti z zneskom 250,00 EUR, znesek 600,00 EUR pa z zneskom 500,00 EUR, da se v točki V izreka, v prvi vrstici rimska številka V nadomesti z rimsko številko II., ter da se točka II. izreka spremeni tako, da glasi:

"Stiki med mld. A. A., rojenim 2015, EMŠO: ... in B. B., rojenim 2017, EMŠO: ... ter očetom C. C., rojenim 1983, EMŠO: ..., ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo nepravdnih strank, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem na Ptuju v zadevi I N 114/2023, z dne 26. 6. 2023, se spremenijo tako, da bodo potekali na sledeči način:

-za vikend: vsak drugi vikend od petka, ko oče oba otroka po končanem pouku prevzame v Osnovni šoli Č., do ponedeljka zjutraj, ko oče oba otroka pripelje v osnovno šolo pred začetkom pouka;

-med tednom: v tednu, ko oče ne izvršuje vikend stika, prevzame oba otroka v torek po zaključku pouka v šoli oziroma, v kolikor imata otroka na ta dan obšolske oziroma izvenšolske dejavnosti, prevzame oče otroka na kraju takšne dejavnosti neposredno po koncu dejavnosti in ju pripelje v šolo v četrtek zjutraj in v tednu, ko oče izvršuje vikend stik, vsak torek, tako, da oče oba otroka prevzame po končanem pouku v šoli oziroma v kolikor imata otroka na ta dan obšolske oziroma izvenšolske dejavnosti, prevzame oče otroka na kraju takšne dejavnosti neposredno po koncu dejavnosti in oba naslednji dan (v sredo) pripelje v osnovno šolo pred začetkom pouka;

-tedenske počitnice (krompirjeve, prvomajske, zimske): "tedenske počitnice, (krompirjeve, prvomajske, zimske): prvo leto od ponedeljka od 9.00 ure do četrtka do 9.00 ure pri mami, nato od četrtka od 9.00 ure do nedelje do 17.00 pri očetu. Naslednje leto se vrstni red obrne, nato pa izmenično dalje po letih. Oče prevzame oba otroka na domu mame ob 9.00. uri in ju oba po končanem stiku vrne ob 17.00 uri. V kolikor se tedenske počitnice pokrivajo z vikend stikom očeta, tako, da se končajo v nedeljo, se ta vikend stik ne nadomesti, oče pa v tem primeru oba otroka po končanem stiku ne vrne mami v nedeljo temveč ju oba v ponedeljek zjutraj pripelje v osnovno šolo pred pričetkom pouka. V kolikor je v tem primeru ponedeljek dela prost dan, oče pripelje oba otroka na naslov mame do 9.00. ure;

-poletne počitnice: vsako leto otroka preživita z očetom neprekinjeno 15 dni v mesecu juliju in neprekinjeno 15 dni v mesecu avgustu in prav tako z mamo neprekinjeno 15 dni v mesecu juliju in 15 dni v mesecu avgustu, izmenjaje. Če se starša najkasneje do 31. 4. tekočega leta pisno ne dogovorita drugače, otroka preživita počitnice na naslednji način: od 1. 7. od 9.00 ure do 16. 7. do 9.00 ure pri materi, od 16. 7. od 9.00 ure do 31. 7. do 9.00 ure pri očetu, od 31. 7. od 9.00 ure do 15. 8. do 9.00 ure pri materi in od 15. 8. od 9.00 ure do 31. 8. do 9.00 ure pri očetu. Oče prevzame otroka na naslovu matere in po končanih stikih mama prevzame otroka na naslovu očeta. V času poletnih počitnic se vikend stiki in tedenski stik ne izvršujejo. V letu 2025 se začnejo poletni počitniški stiki izvajati kot je v tej alineji določeno, nato se v letu 2026 vrstni red zamenja in nato izmenično dalje vsako leto, kot je prej določeno;

-božično - novoletni prazniki: otroka preživita prvo leto božič z očetom in novo leto z mamo, drugo leto božič z mamo in novo leto z očetom in nato izmenjaje tako dalje. Božični stik traja od 24. 12. od 12.00 ure oz. po končanih šolskih obveznostih, če ni prosti dan, do 28. decembra do 17.00 ure, novoletni stik pa od 28. 12. od 17.00 ure do 2. 1. naslednje leto do 17.00 ure. Oče prevzame otroka na naslovu mame, če otroka nimata pouka, sicer pa po končanih šolskih obveznostih v osnovni šoli. Po koncu stika mama prevzame otroka na naslov očeta. Če se božični ali novoletni stiki pokrivajo z vikend stiki ali tedenskimi stiki, se vikend stiki in tedenski stiki ne izvršujejo.

-ostali prazniki in dela prosti dnevi ter rojstni dnevi staršev in obeh otrok: stiki se izvršujejo v obsegu in na način, kot je to določeno za tedenske stike, vikend stike ali stike med tedenskimi in poletnimi počitnicami.V primeru bolezni otroka ali starša ali zaradi zadržanosti starša se neizvršen stik ne nadomesti.

Tako določeni stiki veljajo ves čas, razen če se starša predhodno ne dogovorita drugače, upoštevajoč načelo varstva pravic in koristi mladoletnih otrok."

II.V preostalem se pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Udeleženca nosita sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo preživnini za mladoletna sina udeležencev A. A. in B. B., ki sta bili določeni s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju I N 114/2023 z dne 26. 6. 2023, tako da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati preživnino v znesku 300,00 EUR za vsakega od sinov od 25. 11. 2024 dalje (točka I. izreka) in določilo, da si izredne stroške preživljanja mladoletnih otrok starša delita na polovico. Nadalje je določilo stike med mladoletnima sinovoma in očetom, in sicer je natančneje določilo izvajanje vikend stikov, stikov med tednom, v času tedenskih in poletnih počitnic, božično-novoletnih praznikov, ostalih praznikov in dela prostih dnevov, rojstnih dni staršev in obeh otrok (točka II. izreka). Nadalje je določilo obveznost staršev, da ob predajah otrok drug drugega obveščata o vseh potrebah otrok, da ob predaji izročita osebni dokument, zdravstveno izkaznico in morebitna zdravila (točka III izreka), določilo, da sta starša dolžna dopustiti otrokoma in omogočiti nemoteno komunikacijo s pomočjo mobilnega telefona ali drugega sredstva za komunikacijo na daljavo s staršem, ki ne izvršuje stika (točka IV izreka). V točki V izreka je izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR za primer kršitve določenih obveznosti, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti in v primeru kršitve izdalo nov sklep. Pod točko VI izreka je spremenilo dogovorjeni način uveljavljanja davčne olajšave za vzdrževane družinske člane tako, da od 27. 2. 2024 vsaka nepravdna stranka uveljavlja olajšavo za vzdrževane družinske člane v višini 50 % za vsakega otroka. V presežku je predlog predlagatelja in predlog nasprotne udeleženke zavrnilo (točka VII izreka) ter odločilo, da vsaka nepravdna stranka krije svoje stroške postopka (točka VIII izreka).

2.Zoper citirani sklep vlagata pritožbo oba udeleženca.

K pritožbi predlagatelja:

Predlagatelj vlaga pritožbo zoper točko I izreka glede odločitve o višini preživnine, zoper točko II glede določitve lokacije prevzema otrok, zaradi nejasno in pravno nedoločno opredeljenih stikov med počitnicami, graja nelogično določene stike med tednom, graja točko V glede denarne kazni in točko VI glede uveljavljanja olajšave. Očita kršitve vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Glede preživnine navaja, da je odločitev nepravična, neutemeljena v dokazih ter v nasprotju z načelom pravične porazdelitve bremena med staršema. Nasprotna udeleženka je navajala nadpovprečno visoke stroške za otroka, a ni predložila nobenih dokazil. Sodišče jih je znižalo in za oba priznalo v višini 1.268,00 EUR, kar presega realno oceno stroškov v običajnih življenjskih razmerah in glede na dejansko življenjsko ureditev otrok. Kot razlog na zvišanje preživnine v znesku 300,00 EUR, je mati navajala domnevno neplačevanje polovice izrednih stroškov. Višji izredni stroški nikakor ne morejo soditi v redno preživninsko obveznost in glede nakupov morata biti starša soglasna. Ob zvišanju preživnine na 300,00 EUR si starša še naprej delita izredne stroške. Ni upoštevano, da otroka vsak mesec preživita približno 10 dni pri očetu. V tem času mati nima stroškov s sinoma. Sodišče ni ustrezno upoštevalo, da ima mati za 1.000,00 EUR višjo neto plačo. Graja, da sodišče ni upoštevalo, da ima mati možnost prejemati avstrijski otroški dodatek v višini 435,00 EUR, kar je predlagatelj dokazal. Sodišče je povsem prezrlo, da odplačuje hipotekarni kredit v višini 870,00 EUR za novo nepremičnino, ki jo je bil prisiljen kupiti zato, da je lahko nasprotna udeleženka s sinovoma ostala v skupni družinski hiši. Graja napačno oceno mesečnih stroškov, kot jih je ugotovilo sodišče, in podaja porazdelitev stroškov, ki jo oceni kot pravično metodo. Stroške razčleni na fiksne stroške in na variabilne stroške. Poda izračun, po katerem bi lahko maksimalno znašala pravično razdeljena preživnina 157,00 EUR na otroka, ob tem, da bo oče še naprej poskrbel za nakup oblačil in obutve kot do sedaj. Tudi datum, s katerim je sodišče določilo začetek plačevanja preživnine za nazaj, ni ustrezen. Sodišče bi moralo upoštevati čas vložitve predloga in od takrat vse, kar je preživninski zavezanec v tem obdobju prispeval za preživljanje otrok. Glede določitve stikov graja kraj predaje otrok, ki po njegovem mnenju ni ustrezen na domu matere. Sodišču je predložil dokaze, ki kažejo na napeto in konfliktno dinamiko v odnosu z nasprotno udeleženko, zato kraj predaje na domu matere ni v korist otrok. Predlaga, da se predaja izvaja na šoli, kjer sta otroka prisotna, v času počitnic pa na javnem in nevtralnem kraju. Nadalje graja nejasno določene stike med tedenskimi in poletnimi počitnicami in podaja predlog konkretnejše določitve. Posebej opozarja na nesmiselno določitev tedenskih stikov, ko naj bi prevzel otroka vsak torek ob 17.00 uri in ju v sredo odpeljal v šolo oziroma v tednu, ko ni vikend stika v torek in v četrtek zvečer do naslednjega jutra. Takšna ureditev ni v korist otrok predlaga, da kadar je vikend stik, oče prevzame otroka v torek po zaključku pouka in ju pripelje v šolo v sredo zjutraj, kadar ni vikend stika, pa naj se stik podaljša tako, da prevzame otroka v torek po pouku v šoli in ju pripelje v šolo v četrtek zjutraj. Glede uveljavljanje davčne olajšave izpostavlja, da ni mogoče za nazaj uveljavljati davčne olajšave, saj je rok za leto 2024 že potekel. Nadalje v točki V navaja, da je sodišče predvidelo denarno kazen za kršitev posameznih točk in med drugim denarno kazen za kršitev točke o denarni kazni, kar je samo s seboj v nasprotju.

Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper točko II izreka, kjer je odločeno o stikih, ter zoper točko VI glede uveljavljanja davčne olajšave. Obe točki izpodbija zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Stiki, kot jih je določilo sodišče, so nepravilni, ker sodišče ni upoštevalo življenjskih okoliščin, delovnih obveznosti nasprotne udeleženke in mnenja CSD ter koristi otrok. Opozarja na vlogo CSD kot strokovnega organa in pomočnika sodišča. Sodišče sledi predlogu predlagatelja in ne pojasni, zakaj zavrača mnenje CSD. Slednji je navedel, naj se stiki določijo okvirno in ne fiksno ter predlagal, da poleg dveh vikend stikov otroka z očetom preživita še dodatnih pet dni, ki se naj določijo po predhodnem dogovoru med staršema. Mati se zavzema, da se otroka očetu predata dan pred dogovorjenim stikom ob 19.00 uri na domu matere, oče ju bo lahko naslednje jutro brez dodatne obremenitve peljal v šolo, nasprotna udeleženka pa bo lahko nemoteno opravljala svoje delovne obveznosti. Do sedaj je bila veljavna praksa, da je oče otroke prevzel zvečer in jih naslednji dan peljal v šolo, mati pa je lahko nastopila delo že zgodaj zjutraj, kar je edina smiselna rešitev, ki omogoča stabilen vsakdan tako staršema kot otrokoma. Določitev stikov med tedenskimi počitnicami, kot ga je določilo sodišče na 3 in 4 dni, je nepregledna in nepraktična in težko izvedljiva in zahteva sprotno štetje dni. Glede poletnih počitnic je sodišče določilo 15 dni neprekinjenih stikov z vsakim staršem, čeprav taka odločitev ni bila podprta z nobeno strokovno razlago. Otroka še nista nikoli preživela več kot sedem dni neprekinjeno pri očetu. VI točko sklepa glede uveljavljanja davčne olajšave izpodbija kot neutemeljeno. Sodišče ni upoštevalo, da sta udeleženca v notarsko overjenem sporazumu 17. 5. 2023 soglasno določila, da bo davčno olajšavo za oba otroka uveljavljala mati, razen če bi sama sprožila postopek za spremembo varstva in vzgoje otrok. Sodišče ni upoštevalo, da gre pri obstoječem notarskem dogovoru za zavezujoč zapis, ki ga je mogoče spremeniti le, če so za to podane ustrezne okoliščine ali če to narekujejo koristi otrok. Ne obstajajo okoliščine, ki bi narekovale njihovo spremembo.

Odgovora na pritožbo vlagata predlagatelj in nasprotna udeleženka. V odgovorih na pritožbo zavračata nasprotne navedbe udeleženca ter se zavzemata za ugoditev vsak svoji pritožbi.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

K odločitvi o zvišanju preživnine (točka I. izreka sklepa):

V postopku pred sodiščem prve stopnje med udeležencema dejansko ni bilo sporno, da so se okoliščine, ki so pravno relevantne za določitev višine preživnine, bistveno spremenile, zato v obravnavani zadevi obstaja pravna podlaga za spremembo preživnine (določba prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Preživninska obveznost očeta do sinov, desetletnega A. A. in osemletnega B. B., je bila nazadnje določena s sodno poravnavo z dne 26. 6. 2023, v višini 100,00 EUR za vsakega otroka. Določeno je bilo tudi, da bosta starša krila povišane stroške obeh otrok do 1/2, in da bo otroški dodatek v Sloveniji in tudi davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane, uveljavljala nasprotna udeleženka.

2. pri odmeri preživnine se upošteva tudi dejstvo, da ima starš v času, ko so otroci pri njem, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb.

9. Bistvo očetove pritožbe je, da je sodišče, s tem, da je mesečne potrebe mladoletnih sinov ocenilo na znesek 1.268,00 EUR za oba oziroma 634,00 za enega, upoštevalo nadpovprečno visoke stroške, da ni upoštevalo, da oče krije stroške v času, ki ga sinova preživita pri očetu, kar je po njegovem 10 dni na mesec. Očita torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede obsega mesečnih potreb obeh mladoletnih sinov ter podaja svojo argumentacijo izračuna mesečnih stroškov za otroka, ki jih razdeli na fiksne in variabilne. Graja tudi, da sodišče preživninsko breme ni porazdelilo v skladu z višino dohodkov staršev. Pritožba očeta je v tem delu delno utemeljena.

10. Sodišče je višino mesečnih potreb za oba sinova udeležencev presojalo na podlagi specifikacije posameznih izdatkov, ki jih je opredelila mati, pri čemer njenemu predlogu ni enostavno sledilo, temveč vsako postavko kritično ovrednotilo in pri tem upoštevalo tudi navedbe predlagatelja, da je strošek prehrane, kot ga je opredelila mati, previsok, da je mati previsoko ocenila tudi strošek oblačil in obutve. Upoštevalo je tudi navedbo očeta o previsoko ocenjenem strošku za mobilni telefon. Skupaj ocenjeni mesečni stroški, kot jih je, z dovolj natančno argumentacijo, opredelilo sodišče v točki 21 obrazložitve v znesku 634,00 EUR na otroka, so tudi po mnenju sodišča druge stopnje realno ovrednoteni. Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter med materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Otrokove potrebe so namreč nujno omejene s preživninskimi zmožnostmi staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, šele če zmožnost staršev to dopušča, pa tudi druge. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je s strani sodišča prve stopnje ocenjen obseg mesečnih potreb osem in devet letnih sinov, ki obiskujeta osnovno šolo in v prostem času nogometno šolo, ocenjen realno in ob upoštevanju zmožnosti obeh preživninskih zavezancev. Tako ovrednoteni povprečni mesečni izdatki so tudi primerljivi s obsegom mesečnih potreb, ki se priznava otrokom podobne starosti. Sodišče druge stopnje dodaja, da se mesečni stroški, ki tvorijo otroke potrebe, skozi preživninsko obdobje spreminjajo, zato ni mogoč njihov natančen matematičen izračun. Zato sodišče tudi ne more sprejeti argumentacije izračuna mesečnih potreb, kot jih je v pritožbi podal predlagatelj. Te navedbe so tudi prepozne, zato sodišče nanje natančneje ne odgovarja.

11. Pritrditi pa je potrebno pritožbeni navedbi, da sodišče ob oceni preživninskih zmožnosti obeh staršev ni v celoti pravilno upoštevalo porazdelitve preživninskega bremena. Ni sporno, da so mesečni dohodki matere približno za 1.000,00 EUR višji kot očetovi. Čeprav ostaja na materi večji del skrbi, varstva in vzgoje mladoletnih sinov, pa oče utemeljeno poudarja, da je potrebno finančno ovrednotiti in upoštevati pri odmeri višine preživnine tudi tisti del otrokovih potreb, ki jih bo pokril oče v času, ko bosta sinova živela pri očetu, kar bo približno tretjino meseca. Sodišče druge stopnje je ocenjevalo dejstva, da bo, ob preživninski obveznosti očeta v višini 250,00 EUR za posameznega otroka, morala mati prispevati višji znesek preživnine kot oče, ob tem, da bo na njej tudi več skrbi za vzgojo in varstvo mladoletnih otrok. Tako določeno višino preživnine vendarle utemeljuje dejstvo, da znašajo materini mesečni dohodki približno 3.000,00 EUR, očetovi pa približno 2.000,00 EUR. Zato je, ob znižani preživnini na znesek 250,00 EUR, sodišče druge stopnje ustrezno upoštevalo tudi porazdelitev preživninske obveznosti med oba starša in je zato je v tem delu očetovi pritožbi delno ugodilo.

12. Preživnina v višini 250,00 EUR je v sorazmerju z možnostmi obeh staršev in potrebami otrok ter ustrezno upošteva koristi mladoletnih sinov, da mora biti preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Sodišče druge stopnje poudarja, da so starši dolžni primarno poskrbeti za pokritje potreb svojih otrok, pri čemer so potrebe obeh sinov realno ocenjene, ob upoštevanju zmožnosti staršev. Pri tem visoka mesečna kreditna obremenitev, ne more vplivati na presojo preživninske sposobnosti predlagatelja. Sodišče druge stopnje dodaja, da takšen zaključek potrjuje tudi sodna praksa, saj je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi II Ips 368/2002 zavzelo stališče, da odplačevanje kredita za hišo ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, ker preživnine spadajo med privilegirane terjatve (197. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tudi glede odplačila kredita, s katerimi si preživninski zavezanec uredi stanovanjske razmere po razvezi zakonske zveze, je v judikatih Vrhovnega sodišča zavzeto enako stališče.

13. Glede datuma zvišanja preživninske obveznosti nasprotni udeleženec pritrjuje, da zakon omogoča zvišanje preživnine od vložitve predloga dalje. Temu določilu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Nadaljnje pa pritožba navaja, da bi sodišče moralo upoštevati v tem času vse, kar je preživninski zavezanec prispeval, vendar neutemeljeno. Predlagatelj je tekom postopka sicer navajal, da plačuje določene stroške sinov, vendar pri tem ni podal dovolj konkretiziranih zneskov, na podlagi katerih bi lahko sodišče prepričljivo zaključilo, koliko so znašala njegova nakazila na račun plačila preživnine.

Glede spremembe stikov:

14. Tudi glede odločanja o spremembi že določenih stikov pritožbeno ni več sporno, da so izpolnjeni pogoji osmega odstavka 141. člena DZ, saj spremenjene okoliščine terjajo spremembo ureditve stikov. Oba starša dejansko tudi pritrjujeta, da je zaradi nedorečenega režima izvajanja stikov v preteklosti večkrat prihajalo do zapletov in nepotrebnih konfliktov. Slednje zagotovo ni v korist deset in osem letnih sinov udeležencev, ki potrebujeta za uspešen in zdrav razvoj predvidljiv in utečen način prehajanja med staršema. Predaje se morajo vršiti spoštljivo, brez besednega obračunavanja, pa naj bo to na javnem mestu ali na domu enega od staršev. Dolžnost matere je, da sinova vzpodbuja k stikom z očetom, ju pravočasno pripravi na stik ter preda očetu, z vsemi potrebnimi stvarmi in dokumenti, kot je v sklepu določeno.

15. Sodišče je dovolj skrbno ocenilo izvedene dokaze ( v točki 25 obrazložitve) ter jih povezalo s skupno dokazno oceno in posledično pravilno in popolno ugotovilo dejstva, pomembna za zaključek, da koristi mladoletnih otrok terjajo spremembe režima stikov, ki je bil dogovorjen s sodno poravna poravnavo 26. 6. 2023. Sodišče prve stopnje je dalo ustrezno dokazno težo mnenju Center za socialno delo, ki ga je natančno ocenilo in vpelo v skupno dokazno oceno, zato je potrebno kot neutemeljene zavrniti pritožbene navedbe matere, da pri določitvi stikov ni sledilo mnenju CSD. Sodišče je mnenje dokazno vrednotilo in pri tem izhajalo iz obsega stikov, kot ga je predlagal CSD, s tem da je izvrševanje stikov določilo, kar se da natančno. Pojasnilo je, da preveč ohlapna določitev stikov po nepotrebnem povzroča med staršema konflikte, kar nedvomno ni v korist njunih mladoletnih sinov. Na podlagi vseh konkretnih okoliščin je razumno presodilo (z navedbo natančnih razlogov v točki 25 obrazložitve) o potrebi natančne konkretizacije izvajanja očetovih stikov s sinovoma. Delno zmotno pa je pravni pojem otrokove največje koristi napolnilo s konkretnimi okoliščinami; dejstvom, da oba starša imata ustrezne starševske kapacitete, da sinova v obdobju odraščanja potrebujeta tako mamo kot očeta in da je zato potrebno obseg stikov določiti tako, da bo očetu omogočal kvalitetno, vsebinsko polno preživljanje časa s sinovoma, zato je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi očeta in medtedenske stike v tednu, ko oče nima vikend stika, nekoliko razširilo.

16. Pri tej spremembi je sodišče druge stopnje sledilo določbi s 135. člena DZ, ki določa, da imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otrok ter za njihov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb in načelo ima podlago v ustavni ureditvi (55. člen Ustave RS) in v mednarodnih konvencijah (18. člen Konvencije o otrokovih pravicah). Center za socialno delo je kot strokovnjak v mnenju poudaril, da zmoreta oba starša ustrezno poskrbeti za vse potrebe mladoletnih otrok. Ob tem je izpostavil, da je pri starših opaziti različne vzgojne stile. Oče otrokoma postavlja jasne meje, ker ne popušča, medtem ko so pri mami meje bolj ohlapne in jih prilagodi situaciji ali željam otrok. Center je izpostavil nepredvidljiv materin delovni čas, zaradi katerega otroka mame, na katero sta navezana, ne bi videla dalj časa tudi v tednu, ko naj bi ga otroka preživela z njo, v primeru, da bi otroka živela pri starših izmenjaje po teden dni. S tem, je CSD potrdil, da vse ugotovljene okoliščine dopuščajo daljši časovni režim izvajanja očetovih stikov.

17. Sodišče druge stopnje zato pritrjuje očetovi pritožbi, da tedenski stiki, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, očetu ne omogočajo enakovredno vključitev v izvajanje starševske skrbi. Prevzem otroka ob 17.00 uri ob torkih in četrtkih dejansko pomeni v pretežni meri prenočevanje in jutranjo vožnjo v šolo. Pritrditi je, da tak stik ne omogoča grajenja odnosa med otrokom in staršem, temveč ustvarja občutek razdrobljenosti in nestabilnosti. Ob dejstvu, da se tudi mati v pritožbi zavzema, da se stiki med tednom izvršujejo tako, da se otroka očetu predata dan pred dogovorjenim stikom, je sprememba medtedenskega stika smiselna. Tudi CSD je poudaril, da morajo biti stiki oblikovani ob upoštevanju realnih življenjskih okoliščin obeh staršev ter koristi otrok. Ureditev, da bo, kadar je vikend stik, oče prevzel sinova v torek v šoli po končanem pouku oziroma po končanih obveznostih in ju v šolo pred začetkom pouka pripeljal v sredo zjutraj, kadar ni vikend stika pa bo prevzel sinova v torek po pouku oziroma končanih dodatnih obveznostih in ju pripeljal v šolo v četrtek zjutraj, bo omogočila tudi med tednom stabilen ritem za otroka, zmanjšalo se bo število menjav okolja. Izvajanje stika bo omogočilo dejansko krepitev odnosov med sinovoma in očetom. Upošteva pa tudi službene obveznosti matere oziroma njene dolge delovnike, saj si bo nasprotna udeleženka lahko, glede na natančno določene stike, ustrezno uredila delovne obveznosti. Gotovo ji bo v pomoč tudi dejstvo, da bo prehajanj sinov med staršema manj. Hkrati pa sprememba medtedenskih stikov bistveno ne poveča obseg časa, ki ga bosta sinova preživela z očetom in še vedno v bistvenem sledi zaključkom CSD, da fanta preživita, poleg vikend stikov, vsaj pet dodatnih dni na mesec z očetom.

18. Sodišče druge stopnje meni, da so ostali, s sklepom določeni stiki, ob minimalni razumskosti in zmožnosti dogovarjanja sicer dovolj določljivi. Ker pa oče v pritožbi izpostavlja, da "opustitev konkretizacije odpira prostor za arbitrarnost in nadaljevanje konfliktov med staršema", kar gotovo ni v korist sinov udeležencev, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi in določilo konkretne dneve stikov med tedenskimi počitnicami ter jasno opredelilo tudi stike v poletnih počitnicah. Sodišče je zato določilo konkretne dneve stikov med tedenskimi počitnicami na način, da prvo leto sinova preživita od ponedeljka 3 dni z mamo, to je od ponedeljka do četrtka in nato od četrtka do nedelje z očetom. Glede kraja in ure prevzema in predaje otrok ostaja odločeno, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

19. Prav tako je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi predlagatelja in nasprotne udeleženke ter počitniške stike določilo še jasneje s časovnim okvirjem tako, da je dodalo, da ima eno leto en starš, prvo polovico meseca julija in avgusta, drugo leto pa drugi starš. Določitev, da otroka preživljata z vsakim od staršev poletne počitnice strnjeno 15. dni, potrjuje tudi sodišče druge stopnje kot pravilno in koristno, tako za otroka kot starša, saj omogoča ustrezno preživljanje dopustov, ki bodo morda daljši kot deset dni. Temu pritrjuje tudi starost sinov ter dejstvo, da stiki z očetom že sedaj potekajo. Zato na odločitev ne more vplivati materina navedba, da sinova z očetom strnjeno nista preživela do sedaj več kot 7 dni. Gotovo je v korist fantov v starosti 8 in 10 let, da se ta čas podaljša, kar potrjujejo vse pravno pomembne okoliščine, ki so bile v postopku ugotovljene.

20. Sodišče druge stopnje nadalje ne pritrjuje pritožbeni navedbi predlagatelja, da je sodišče s tem, ko je določilo kot mesta predaj otrok na domu matere, napačno uporabilo materialno pravo in pomanjkljivo in zmotno ugotovilo dejansko stanje. S delno spremenjenim režimom izvajanja stikov, kot izhaja iz sklepa druge stopnje, pa bodo predaje in prevzemi sinov na domu matere zelo redki.

21. Sodišče druge stopnje mora poudariti, da v kolikor tako mati kot oče dejansko želita ravnati v največjo korist svojih dveh mladoletnih otrok, se morata kot odrasla odgovorna starša zavedati, da otroka še kako dobro zaznavata konfliktnost njunega odnosa in sta zaradi tega lahko prizadeta. Sodišče tudi ugotavlja, da je za otroka v njuni starosti zelo pomembna stalnost in utečen red izvajanja stikov, saj bi vsako spremembo dojemala kot posledico konfliktov med staršema, razen, če temelji na njunem dogovoru. Po mnenju sodišča druge stopnje stiki, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, omogočajo tudi očetu enakopravno vključitev v vzgojo in varstvo otrok, zato so v največjo korist sinov. Starša bosta, z minimalno razumnostjo, na papirju zapisane stike kot izhajajo iz sklepa, lažje udejanjala in s tem zelo pomagala svojima otrokoma. Ne more pa sklicevanje na nezmožnost komunikacije in na veliko konfliktnost njunega odnosa vplivati bodisi na zmanjševanje ali na povečevanje stikov z enim od staršev. K osnovni komunikaciji, ki je potrebna v zvezi z izvajanjem starševske skrbi, sta zavezana oba.

Glede izreka denarne kazni za primer kršitve izvajanja stikov:

22. V točki V izreka sklepa je sodišče izreklo denarno kazen za primer kršitve s sklepom določenih stikov in obveznosti predaje dokumentov in zdravil in se pravilno sklicevalo na določbo 238f člena ZIZ, v zvezi z določbo prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka 226. člena istega zakona. Ker je režim izvajanja stikov v predmetnem sklepu določen v točki II, III in IV izreka sklepa, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi glede pravilnega zapisa točk, ki vsebujejo določitev stikov ter obveznosti, za kršitve katerih se lahko izreče po uradni dolžnosti denarna kazen. V točki 28 obrazložitve je sodišče prve stopnje sicer navedlo vse potrebne razloge, ki izrek take kazni omogočajo, zato je pritožba zoper točko V izreka, v ostalem neutemeljena.

Glede davčne olajšave:

23.Sodišče je uveljavljanje davčne olajšave za vzdrževane družinske člane pravilno opredelilo kot del starševske skrbi. Ni mogoče pritrditi nasprotni udeleženki, da od sklenitve notarsko overjenega sporazuma dne 17. 5. 2023 ni bilo nobene spremembe dejanskih ali pravnih okoliščin, ki bi utemeljevale poseg v obstoječo ureditev. Kot bistveno spremenjeno okoliščino ni mogoče upoštevati zgolj dejstvo, da nasprotna udeleženka ni sprožila postopka za spremembo varstva otrok, temveč tudi ostale spremenjene okoliščine, ki so bile tudi podlaga tako za zvišanje preživnine kot za spremembo stikov. Ob dogovarjanju v letu 2023 je bila dejansko dogovorjena minimalna preživnina v višini 100,00 EUR, ki je z izpodbijanim sklepom zvišana na 300,00 EUR. Sodišče je pri tem tudi pravilno upoštevalo razliko v dohodkih obeh nepravdnih strank, torej dejstvo, da mati prejema 1.000,00 EUR višjo plačo, da ima možnost v Avstriji uveljaviti otroški dodatek. Vse to so okoliščine, ki tudi po presoji sodišča druge stopnje omogočajo odločitev, da od 27. 2. 2024 vsaka nepravdna stranka uveljavlja olajšavo za sinova do 1/2. Glede rokov za pravočasno uveljavljanje davčne olajšave za leto 2024 bo slednje pristojnost postopkov, ki bodo tekli na davčni upravi. Zato je potrebno v tem delu zavrniti tako pritožbo matere kot očeta.

24.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbama udeležencev delno ugodilo (določba 3. točke 365. člena ZPP), delno pa zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba druge točke 365. člena ZPP), vse v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1.

25.Skladno z določbo 101. člena ZNP-1 je sodišče, ob upoštevanju okoliščin konkretne zadeve (udeleženca sta s pritožbo delno uspela, odgovora na pritožbo nista pripomogla k reševanju pritožbe) ter dejstva, da je postopek tekel zaradi ugotavljanja koristi mladoletnih otrok, odločilo, da nosita udeleženca vsak svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1VS RS sodba II Ips 333/2015 z dne 23. 6. 2016.

2Glej na primer VSL sklep IV Cp 1012/2022 z dne 18. 8. 2022, VSK sklep IV Cp 528/2022 z dne 17. 5. 2022.

3VS RS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018.

4Določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1 dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so ti v korist mladoletnih otrok, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

5Določba 190. člena DZ (Uradni list RS 15/2017).

6Sodba VS RS II Ips 333/2015.

7Sodbi VS RS II Ips 107/2005 in II Ips 333/2015.

8K. Zupančič, Družinsko pravo, Uradni list RS, Ljubljana, 1999, stran 68.