Jedro

Jedro

Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.

Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.

Izrek

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. in B. A. napotilo na pravdo, da v njej s tožbo zoper C. C. uveljavljata, da spadajo v zapuščino po pokojni D. A. tudi traktor znamke Zetor, dva traktorska obračalnika, traktorska rotacijska kosilnica, stroj za sajenje krompirja, traktorski vitel, stroj za cepljenje drv, traktorska prikolica, nakladalka za seno, švedske verige in ostala oprema za delo v gozdu, motorna kosilnica, motorna žaga, električna žaga, tri cirkularke, motorna škropilnica, električni oblič, kotel za žganjekuho, tehtnica za živino, dva voza z gumami na kolesih, prikolica za prevoz živine, dvoje sani, okopalnik za krompir, trije plugi, pet bran, žaga za razrez hlodovine, šest komatov z opremo za konje, dve konjski sedli, različno drugo orodje, 70 ovac in 25 panjev s čebelami (I. točka izreka). Na pravdo napotenima dedinjama je naložilo pravočasno vložitev ustrezne tožbe, sicer bo štelo, da to premično premoženje ne spada v zapuščino (II. točka izreka). Odločilo je še, da se zapuščinski postopek po pravnomočnosti tega sklepa prekine do pravnomočnosti odločitve v pravdi oz. do izteka roka za vložitev tožbe (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. in B. A. napotilo na pravdo, da v njej s tožbo zoper C. C. uveljavljata, da spadajo v zapuščino po pokojni D. A. tudi traktor znamke Zetor, dva traktorska obračalnika, traktorska rotacijska kosilnica, stroj za sajenje krompirja, traktorski vitel, stroj za cepljenje drv, traktorska prikolica, nakladalka za seno, švedske verige in ostala oprema za delo v gozdu, motorna kosilnica, motorna žaga, električna žaga, tri cirkularke, motorna škropilnica, električni oblič, kotel za žganjekuho, tehtnica za živino, dva voza z gumami na kolesih, prikolica za prevoz živine, dvoje sani, okopalnik za krompir, trije plugi, pet bran, žaga za razrez hlodovine, šest komatov z opremo za konje, dve konjski sedli, različno drugo orodje, 70 ovac in 25 panjev s čebelami (I. točka izreka). Na pravdo napotenima dedinjama je naložilo pravočasno vložitev ustrezne tožbe, sicer bo štelo, da to premično premoženje ne spada v zapuščino (II. točka izreka). Odločilo je še, da se zapuščinski postopek po pravnomočnosti tega sklepa prekine do pravnomočnosti odločitve v pravdi oz. do izteka roka za vložitev tožbe (III. točka izreka).

2.Dedinji A. A. in B. A. sta zoper ta sklep vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz. podredno, naj sklep spremeni tako, da na pravdo napoti dedinjo C. C.

2.Dedinji A. A. in B. A. sta zoper ta sklep vložili pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oz. podredno, naj sklep spremeni tako, da na pravdo napoti dedinjo C. C.

2.Opozarjata, da bi jima morala biti dana možnost seznanitve s tem, da je sodišče štelo C. C. kot dedinjo po E. A. To ugotovitev sodišča bi morali imeti možnost preveriti. Poleg tega dedinja C. C., zoper katero bi pritožnici morali vložiti tožbo, ni označena z ustreznimi identifikacijskimi podatki (v izreku sklepa ni njenega naslova in EMŠO). S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo pa je tudi pravico pritožnic do izjave in do učinkovitega pravnega sredstva oz. do učinkovitega uveljavljanja pravic. Pred izdajo sklepa bi sodišče moralo preveriti stališče C. C., ali vztraja pri stališču svoje pravne prednice E. A., da premičnine niso del zapuščine. Ni namreč nujno, da je to tudi stališče domnevne dedinje. Sodišče je napačno ocenilo, pravica katerih dedinj je manj verjetna in s tem zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD. Napačno je presodilo trditve, izjave in dokaze sinov zapustnice. Glede spornih premičnin so bile bolj logične in konsistentne navedbe zapustničinega sina F. A. kot navedbe sina G. A. V okviru zapuščine so se namreč obdelovala zemljišča in vzdrževali gozdovi, za kar so potrebni orodje, stroji in pripomočki. Do leta 1970, ko je umrl mož zapustnice, se je vzrejala tudi živina in v zvezi s tem je ostala oprema. Premičnine so bile v posesti zapustnice, kar mora biti nesporno. Zapustničin sin G. A. je podajal različne izjave - na obravnavi 10. 3. 1999 je priznal, da premičnine spadajo v zapuščino, če ne bo sporočil drugačnega stališča v 15 dneh, nato pa tega ni sporočil niti on niti njegov pooblaščenec. Relevantno je tudi, da se je E. A. priselila na naslov zapustnice po njeni smrti (okoli leta 1989), zato ji stanje glede obsega zapuščine ob smrti zapustnice neposredno ni moglo biti znano. To stanje je bilo najbolj znano sinovoma zapustnice in družini pokojnega F. A. (njegovi pokojni vdovi E. A. in pritožnicama). Zato je pravica C. C. manj verjetna od pravice pritožnic.

3.Opozarjata, da bi jima morala biti dana možnost seznanitve s tem, da je sodišče štelo C. C. kot dedinjo po E. A. To ugotovitev sodišča bi morali imeti možnost preveriti. Poleg tega dedinja C. C., zoper katero bi pritožnici morali vložiti tožbo, ni označena z ustreznimi identifikacijskimi podatki (v izreku sklepa ni njenega naslova in EMŠO). S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo pa je tudi pravico pritožnic do izjave in do učinkovitega pravnega sredstva oz. do učinkovitega uveljavljanja pravic. Pred izdajo sklepa bi sodišče moralo preveriti stališče C. C., ali vztraja pri stališču svoje pravne prednice E. A., da premičnine niso del zapuščine. Ni namreč nujno, da je to tudi stališče domnevne dedinje. Sodišče je napačno ocenilo, pravica katerih dedinj je manj verjetna in s tem zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD. Napačno je presodilo trditve, izjave in dokaze sinov zapustnice. Glede spornih premičnin so bile bolj logične in konsistentne navedbe zapustničinega sina F. A. kot navedbe sina G. A. V okviru zapuščine so se namreč obdelovala zemljišča in vzdrževali gozdovi, za kar so potrebni orodje, stroji in pripomočki. Do leta 1970, ko je umrl mož zapustnice, se je vzrejala tudi živina in v zvezi s tem je ostala oprema. Premičnine so bile v posesti zapustnice, kar mora biti nesporno. Zapustničin sin G. A. je podajal različne izjave - na obravnavi 10. 3. 1999 je priznal, da premičnine spadajo v zapuščino, če ne bo sporočil drugačnega stališča v 15 dneh, nato pa tega ni sporočil niti on niti njegov pooblaščenec. Relevantno je tudi, da se je E. A. priselila na naslov zapustnice po njeni smrti (okoli leta 1989), zato ji stanje glede obsega zapuščine ob smrti zapustnice neposredno ni moglo biti znano. To stanje je bilo najbolj znano sinovoma zapustnice in družini pokojnega F. A. (njegovi pokojni vdovi E. A. in pritožnicama). Zato je pravica C. C. manj verjetna od pravice pritožnic.

3.Dedinja C. C. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da je v spis predložila pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni E. A. Sodišče jo je tako pravilno štelo kot dedinjo po navedeni in izjava pritožnic glede tega ne bi imela nobenega smisla. Zaradi neoznačitve C. C. z identifikacijskimi podatki ni podana kršitev določb postopka, pritožnici lahko pridobita njene podatke sami ali po pooblaščencu. Sodišče ni bilo dolžno preverjati njenega stališča kot stališča nove dedinje. Sama je v celoti seznanjena s stanjem zadeve, vstopila je v položaj prejšnje dedinje, obseg zapuščine je vsekakor sporen. Dedič G. A. je zatrjeval, da gre za njegove premičnine, ki jih je kupoval sam oz. je večina stvari že uničenih in jih ni bilo več na kmetiji. Tudi cenilci tega premoženja niso ocenili, čeprav je bila odrejena ocenitev. Dedič F. A. kmetijskih strojev in naprav v predlogu z dne 8. 7. 1996 ni specificiral in ni jasno, o katerih strojih in napravah je sploh govoril ter ali so sploh obstajali. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu I Cp 1012/96 z dne 2. 4. 1997 ugotovilo, da je dedič zaščitene kmetije G. A. in da je dokazano, da je v preteklosti delal na kmetiji, njegovo delo pa se je nadaljevalo tudi po smrti zapustnice. On je kmetijo opremil s stroji, ki so bili v resnici njegovi, predmet njegove zapuščine je bil le še traktor Ferguson. Povzema navedbe F. A. in G. A. glede strojev na obravnavi dne 10. 1. 1989. Pritožnici bosta morali dokazati, da je bila lastnica premičnin zapustnica ter svoje navedbe specificirati. Postopek zgolj zavlačujeta. Glede na celotno vrednost zapuščine gre za bagatelno vrednost stvari, ki jih sploh več ni in nihče ne ve, kje so. Tudi iz tega razloga je treba na pravdo napotiti dedinji, ki očitno imata interes tudi to določiti kot premoženje zapustnice.

4.3. Dedinja C. C. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da je v spis predložila pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni E. A. Sodišče jo je tako pravilno štelo kot dedinjo po navedeni in izjava pritožnic glede tega ne bi imela nobenega smisla. Zaradi neoznačitve C. C. z identifikacijskimi podatki ni podana kršitev določb postopka, pritožnici lahko pridobita njene podatke sami ali po pooblaščencu. Sodišče ni bilo dolžno preverjati njenega stališča kot stališča nove dedinje. Sama je v celoti seznanjena s stanjem zadeve, vstopila je v položaj prejšnje dedinje, obseg zapuščine je vsekakor sporen. Dedič G. A. je zatrjeval, da gre za njegove premičnine, ki jih je kupoval sam oz. je večina stvari že uničenih in jih ni bilo več na kmetiji. Tudi cenilci tega premoženja niso ocenili, čeprav je bila odrejena ocenitev. Dedič F. A. kmetijskih strojev in naprav v predlogu z dne 8. 7. 1996 ni specificiral in ni jasno, o katerih strojih in napravah je sploh govoril ter ali so sploh obstajali. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu I Cp 1012/96 z dne 2. 4. 1997 ugotovilo, da je dedič zaščitene kmetije G. A. in da je dokazano, da je v preteklosti delal na kmetiji, njegovo delo pa se je nadaljevalo tudi po smrti zapustnice. On je kmetijo opremil s stroji, ki so bili v resnici njegovi, predmet njegove zapuščine je bil le še traktor Ferguson. Povzema navedbe F. A. in G. A. glede strojev na obravnavi dne 10. 1. 1989. Pritožnici bosta morali dokazati, da je bila lastnica premičnin zapustnica ter svoje navedbe specificirati. Postopek zgolj zavlačujeta. Glede na celotno vrednost zapuščine gre za bagatelno vrednost stvari, ki jih sploh več ni in nihče ne ve, kje so. Tudi iz tega razloga je treba na pravdo napotiti dedinji, ki očitno imata interes tudi to določiti kot premoženje zapustnice.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

5.Med dedinjami A. A. in B. A. (gre za zapustničini vnukinji po pokojnem sinu F. A.) na eni strani in dedinjo C. C. (to je vnukinjo po pokojni E. A., ki je bila vdova po zapustničinem pokojnem sinu G. A.) na drugi strani obstaja spor o tem, ali v izreku izpodbijanega sklepa naštete živali, delovni stroji, orodja in pripomočki, ki služijo za kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter živinorejo, sodijo v zapuščino po njihovi leta 1987 umrli pravni prednici D. A. V nadaljevanju obrazložitve bodo sporne stvari in živali poenostavljeno poimenovane kot sporne premičnine.

6.5. Med dedinjami A. A. in B. A. (gre za zapustničini vnukinji po pokojnem sinu F. A.) na eni strani in dedinjo C. C. (to je vnukinjo po pokojni E. A., ki je bila vdova po zapustničinem pokojnem sinu G. A.) na drugi strani obstaja spor o tem, ali v izreku izpodbijanega sklepa naštete živali, delovni stroji, orodja in pripomočki, ki služijo za kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter živinorejo, sodijo v zapuščino po njihovi leta 1987 umrli pravni prednici D. A. V nadaljevanju obrazložitve bodo sporne stvari in živali poenostavljeno poimenovane kot sporne premičnine.

6.S tem, ko sodišče prve stopnje ni posebej seznanjalo pritožnic, da je kot dedinjo po pokojni E. A. štelo C. C., ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Predmetni zapuščinski postopek zaradi smrti dedinje E. A. ni bil prekinjen, saj je to dedinjo zastopal pooblaščenec (primerjaj 1. točko prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD). O tem, da je dedinja C. C. vstopila v materialnopravni in procesni položaj pokojne E. A., sta bili pritožnici seznanjeni z izpodbijanim sklepom. Zakaj je sodišče prve stopnje pravilno štelo dedinjo C. C. kot pravno naslednico pokojne E. A., je razvidno iz podatkov spisa (to je iz predloženega pravnomočnega sklepa o dedovanju pod C 120) in ni odvisno od izjave pritožnic. Glede na razloge pritožbe pa pritožnici niti ne nasprotujeta temu, da po pokojni E. A. deduje C. C. in da sta na pravdo napoteni zoper njo.

7.6. S tem, ko sodišče prve stopnje ni posebej seznanjalo pritožnic, da je kot dedinjo po pokojni E. A. štelo C. C., ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka. Predmetni zapuščinski postopek zaradi smrti dedinje E. A. ni bil prekinjen, saj je to dedinjo zastopal pooblaščenec (primerjaj 1. točko prvega odstavka 205. člena ZPP in prvi odstavek 100. člena ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD). O tem, da je dedinja C. C. vstopila v materialnopravni in procesni položaj pokojne E. A., sta bili pritožnici seznanjeni z izpodbijanim sklepom. Zakaj je sodišče prve stopnje pravilno štelo dedinjo C. C. kot pravno naslednico pokojne E. A., je razvidno iz podatkov spisa (to je iz predloženega pravnomočnega sklepa o dedovanju pod C 120) in ni odvisno od izjave pritožnic. Glede na razloge pritožbe pa pritožnici niti ne nasprotujeta temu, da po pokojni E. A. deduje C. C. in da sta na pravdo napoteni zoper njo.

7.Upoštevaje dejstvo, da gre za novo udeleženko postopka, bi bilo sicer res pravilneje, če bi sodišče C. C. v izreku sklepa označilo z dodatnimi nedvoumnimi identifikacijskimi podatki, vendar pa zaradi tega prav tako ni bilo neupravičeno poseženo v procesne pravice pritožnic. Kot pravilno navaja dedinja C. C. v odgovoru na pritožbo, so njeni identifikacijski podatki razvidni iz predloženega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Pritožnici bosta tako imeli možnost vložiti tožbo zoper pravo osebo.

8.7. Upoštevaje dejstvo, da gre za novo udeleženko postopka, bi bilo sicer res pravilneje, če bi sodišče C. C. v izreku sklepa označilo z dodatnimi nedvoumnimi identifikacijskimi podatki, vendar pa zaradi tega prav tako ni bilo neupravičeno poseženo v procesne pravice pritožnic. Kot pravilno navaja dedinja C. C. v odgovoru na pritožbo, so njeni identifikacijski podatki razvidni iz predloženega pravnomočnega sklepa o dedovanju. Pritožnici bosta tako imeli možnost vložiti tožbo zoper pravo osebo.

8.Glede na izjemno dolgo trajanje predmetnega zapuščinskega postopka (več kot 37 let), znana in večkrat ponovljena stališča dedičev ter dve prošnji nove dedinje C. C. za pospešitev reševanja zadeve, sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno še enkrat preverjati, ali med dedinjami (tudi po vstopu nove dedinje v postopek) obstaja nesoglasje o tem, ali sporne premičnine spadajo v zapuščino ali ne. O tem, da to vprašanje še vedno ostaja sporno, se pritožnici lahko prepričata iz vsebine odgovora na pritožbo: C. C. vztraja pri stališču svojih pravnih prednikov. Ali bo to sporno vprašanje res treba rešiti v pravdi, pa je prepuščeno pritožnicama.

9.8. Glede na izjemno dolgo trajanje predmetnega zapuščinskega postopka (več kot 37 let), znana in večkrat ponovljena stališča dedičev ter dve prošnji nove dedinje C. C. za pospešitev reševanja zadeve, sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno še enkrat preverjati, ali med dedinjami (tudi po vstopu nove dedinje v postopek) obstaja nesoglasje o tem, ali sporne premičnine spadajo v zapuščino ali ne. O tem, da to vprašanje še vedno ostaja sporno, se pritožnici lahko prepričata iz vsebine odgovora na pritožbo: C. C. vztraja pri stališču svojih pravnih prednikov. Ali bo to sporno vprašanje res treba rešiti v pravdi, pa je prepuščeno pritožnicama.

9.V skladu z določbo prvega odstavka 213. člena ZD zapuščinsko sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, ZD ne vsebuje. Zapuščinsko sodišče mora tako pri presoji, katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnika v pravdi, upoštevati podatke spisa, trditve strank in pravila o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz maprečinin v zaterialnega prava.

10.9. V skladu z določbo prvega odstavka 213. člena ZD zapuščinsko sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, ZD ne vsebuje. Zapuščinsko sodišče mora tako pri presoji, katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnika v pravdi, upoštevati podatke spisa, trditve strank in pravila o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz maprečinin v zaterialnega prava.

10.Ni se mogoče strinjati s pritožnicama, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, pravica katerih dedinj je manj verjetna in zaradi tega zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD. Pri presoji, katero od dedinj je glede spornih premičnin treba napotiti na pravdo, je treba upoštevati več pravno relevantnih okoliščin: 1) da je dedič F. A. seznam strojev, orodja in živine, ki naj bi bili na kmetiji ob smrti zapustnice, sestavil šele več kot 10 let po zapustničini smrti (vloga z dne 23. 11. 1998), pri čemer dokazov glede obstoja navedenega premoženja ni predložil, 2) da sporne premičnine niso bile opisane in specificirane v zadostni meri (npr. glede vrste, značilnosti, starosti, vrednosti), 2) da cenitev spornih premičnin kljub odrejeni cenitvi v tem postopku nikoli ni bila opravljena, 3) da je dedič G. A. vseskozi vztrajal, da je naštete stvari z lastnim delom in sredstvi prispeval on ter da nekatere od teh stvari ob zapustničini smrti sploh niso več obstajale, 4) da je imel dedič G. A. dilemo priznati, ali sporne stvari sodijo v zapuščino ali ne, ker je bilo to povezano z uveljavljanjem njegovega izločitvenega zahtevka v višini 40 % vrednosti zaščitene kmetije, temu zahtevku pa je bilo v pravdi ugodeno v višini 3,3 % - kar dokazuje njegov prispevek k ohranitvi oz. povečanju vrednosti zaščitene kmetije in s tem tudi njegov zatrjevani angažma v zvezi z nabavo kmetijskih strojev in naprav.

11.10. Ni se mogoče strinjati s pritožnicama, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, pravica katerih dedinj je manj verjetna in zaradi tega zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 213. člena ZD. Pri presoji, katero od dedinj je glede spornih premičnin treba napotiti na pravdo, je treba upoštevati več pravno relevantnih okoliščin: 1) da je dedič F. A. seznam strojev, orodja in živine, ki naj bi bili na kmetiji ob smrti zapustnice, sestavil šele več kot 10 let po zapustničini smrti (vloga z dne 23. 11. 1998), pri čemer dokazov glede obstoja navedenega premoženja ni predložil, 2) da sporne premičnine niso bile opisane in specificirane v zadostni meri (npr. glede vrste, značilnosti, starosti, vrednosti), 2) da cenitev spornih premičnin kljub odrejeni cenitvi v tem postopku nikoli ni bila opravljena, 3) da je dedič G. A. vseskozi vztrajal, da je naštete stvari z lastnim delom in sredstvi prispeval on ter da nekatere od teh stvari ob zapustničini smrti sploh niso več obstajale, 4) da je imel dedič G. A. dilemo priznati, ali sporne stvari sodijo v zapuščino ali ne, ker je bilo to povezano z uveljavljanjem njegovega izločitvenega zahtevka v višini 40 % vrednosti zaščitene kmetije, temu zahtevku pa je bilo v pravdi ugodeno v višini 3,3 % - kar dokazuje njegov prispevek k ohranitvi oz. povečanju vrednosti zaščitene kmetije in s tem tudi njegov zatrjevani angažma v zvezi z nabavo kmetijskih strojev in naprav.

11.Drži sicer, da v skladu z zakonsko domnevo v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč, gozdov in nekaterih drugih nepremičnin med drugim spadajo tudi kmetijske priprave, orodja, živina ter stvari za izvajanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu (glej prvi in drugi odstavek 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG)). Gre za t. i. pritikline, ki sodijo h glavni stvari in v dvomu delijo njeno usodo (glej 17. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)). Vendar pa mora verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), ki jih zatrjuje, dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj. Nenazadnje sta bili pritožnici v času zapustničine smrti stari le 11 oz. 12 let.

12.11. Drži sicer, da v skladu z zakonsko domnevo v zaščiteno kmetijo poleg kmetijskih zemljišč, gozdov in nekaterih drugih nepremičnin med drugim spadajo tudi kmetijske priprave, orodja, živina ter stvari za izvajanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu (glej prvi in drugi odstavek 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG)). Gre za t. i. pritikline, ki sodijo h glavni stvari in v dvomu delijo njeno usodo (glej 17. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)). Vendar pa mora verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), ki jih zatrjuje, dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj. Nenazadnje sta bili pritožnici v času zapustničine smrti stari le 11 oz. 12 let.

12.Pritrditi pa gre tudi argumentaciji sodišča prve stopnje, da sta pritožnici tisti, ki trdita, da je obseg zapuščine večji od nesporno ugotovljenega, ter da C. C. v zvezi z obsegom zapuščine ne zahteva ničesar, zaradi česar ne bi bilo sprejemljivo, da sodišče na pravdo napotuje njo. Poleg tega podatki spisa potrjujejo navedbo C. C. iz odgovora na pritožbo, da pritožnici zavlačujeta predmetni zapuščinski postopek. Vse navedene okoliščine konkretnega primera in načelo pravičnosti tako kažejo na pravilnost sprejete odločitve.

13.12. Pritrditi pa gre tudi argumentaciji sodišča prve stopnje, da sta pritožnici tisti, ki trdita, da je obseg zapuščine večji od nesporno ugotovljenega, ter da C. C. v zvezi z obsegom zapuščine ne zahteva ničesar, zaradi česar ne bi bilo sprejemljivo, da sodišče na pravdo napotuje njo. Poleg tega podatki spisa potrjujejo navedbo C. C. iz odgovora na pritožbo, da pritožnici zavlačujeta predmetni zapuščinski postopek. Vse navedene okoliščine konkretnega primera in načelo pravičnosti tako kažejo na pravilnost sprejete odločitve.

13.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

14.13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

-------------------------------

1Živali sicer niso stvari, temveč čuteča bitja, se pa zanje uporabljajo določila SPZ glede premičnin, če ni posebej določeno drugače (glej 15.a člen SPZ).

1Živali sicer niso stvari, temveč čuteča bitja, se pa zanje uporabljajo določila SPZ glede premičnin, če ni posebej določeno drugače (glej 15.a člen SPZ).

2VSL sklep I Cp 1087/2012 z dne 25. 4. 2012.

2VSL sklep I Cp 1087/2012 z dne 25. 4. 2012.

3Primerjaj prvi odstavek 186. člena in 187. člen ZD glede popisa premoženja.

3Primerjaj prvi odstavek 186. člena in 187. člen ZD glede popisa premoženja.

4Glej zlasti njegovo vlogo z dne 21. 12. 1998.

4Glej zlasti njegovo vlogo z dne 21. 12. 1998.

5Predpostavka za to, da se neke stvari lahko izločijo iz zapuščine je dejstvo, da sploh spadajo vanjo.

5Predpostavka za to, da se neke stvari lahko izločijo iz zapuščine je dejstvo, da sploh spadajo vanjo.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/1 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (1995) - ZDKG - člen 3, 3/1, 3/2 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 15a, 17 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 213, 213/1 Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (1995) - ZDKG - člen 3, 3/1, 3/2 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 15a, 17 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.