Jedro

Če delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, rok za sodno varstvo ne teče od prejema obvestila, da mu delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšal, ampak od izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena (torej od prenehanja delovnega razmerja).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožnik zahteval ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 16. 4. 2010 sklenjena za nedoločen čas, razveljavitev odpovedi z dne 31. 10. 2010, poziv nazaj na delo ter priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od prenehanja delovnega razmerja dalje ter povračilo stroškov postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je tožnik pri toženi stranki delal že od leta 2004 kot študent, prvo redno zaposlitev za nedoločen čas pa je imel pri toženi stranki od 8. 5. 2008 dalje. Od takrat je bil zaposlen kot urejevalec okolja. V letu 2010 je tožena stranka tožniku pogodbo o zaposlitvi transformirala v novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzdrževalec hišnik. Tožnik je, naivno misleč, da gre samo za novo sistemizacijo, pogodbo o zaposlitvi podpisal, ne da bi jo v svoji lahkovernosti do konca prebral. Tožnik ni prebral obrazložitve odpovedi delovnega razmerja za nedoločen čas, tožena stranka pa ga je zavestno zavedla in preslepila, da je brez pripomb podpisal novo pogodbo za določen čas. Tožnik v pritožbi še navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično odločilo ob upoštevanju navedb tožene stranke in prezrlo, da je bila odpoved napisana dvoumno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni storilo ter da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava sprejelo napačno odločitev.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju od 1. 12. 2006 do 31. 10. 2010. Dne 16. 4. 2010 je tožena stranka tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove. Dotedanjo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas za delovno mesto urejevalec okolja, je tožena stranka odpovedala in tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vzdrževalec hišnik za določen čas, ki jo je tožnik podpisal. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje nadalje izhaja, da tožnik zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 4. 2010 ni zahteval sodnega varstva. Tožena stranka je 6. 10. 2010 tožnika obvestila, da mu 31. 10. 2010 poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas in da mu je ne bo podaljšala. Dne 29. 11. 2010 je tožnik vložil tožbo, s katero je uveljavljal transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas po določbah 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami, ZDR).

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot prepozno z utemeljitvijo, da je bila vložena po preteku 30-dnevnega roka, odkar je tožnik zvedel za kršitev svojih pravic. Pri tem je štelo, da je rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR pričel teči po vročitvi obvestila z dne 6. 10. 2010 o tem, da tožniku z dnem 31. 10. 2010 preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Skladno z določbo 3. odstavka 204. člena ZDR lahko delavec pred pristojnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sicer oprlo na pravilno pravno podlago, to je na določbo 3. odstavka 204. člena ZDR, vendar je pri tem zmotno presodilo, da je prekluzivni rok za vložitev tožbe pričel teči po prejemu obvestila tožene stranke o tem, da bo tožniku pogodba o zaposlitvi za določen čas z iztekom določenega časa prenehala. V primerih, kadar delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas zaradi zatrjevane nezakonite sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v smislu 54. člena ZDR, lahko v času trajanja delovnega razmerja (za določen čas) uveljavlja varstvo pravic in nato sodno varstvo po 1. in 2. odstavku 204. člena ZDR, skrajni rok za vložitev tožbe, s katero zahteva priznanje delovnega razmerja za nedoločen čas (in s tem smiselno uveljavlja nezakonitost prenehanja delovnega razmerja z iztekom pogodbe za določen čas), pa je 30 dni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi oz. po prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu. ZDR ne nalaga delodajalcu nobene obveznosti, da delavca obvešča o tem, kdaj mu bo pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, prenehala. Če pa delodajalec takšno obvestilo delavcu kljub temu pošlje, pa takšno obvestilo ne more imeti nobenih posledic za delavca, ker gre le za informacijo o trajanju oziroma prenehanju njegove zaposlitve. Zagotovo pa takšno obvestilo ne more imeti za posledico skrajšanja 30-dnevnega v zakonu določenega prekluzivnega roka za uveljavljanje transformacije delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, ki začne teči naslednji dan po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, saj šele tisti dan delavec izve za kršitev svojih pravic.

Za začetek roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR torej ni odločilno obvestilo delodajalca o tem, kdaj bo delavcu pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Tožba je pravočasna, če je vložena v 30 dneh po izteku pogodbe o zaposlitvi sklenjene za določen čas. V obravnavanem primeru je torej tožnik pravočasno uveljavljal sodno varstvo, saj mu je pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki prenehala 31. 10. 2010, tožbo pa je vložil 29. 11. 2010. Zato je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, saj za zavrženje tožbe niso izpolnjeni zakonski pogoji.

Ker so podani s pritožbo uveljavljani razlogi oz. razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo sklep o zavrženju tožbe ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi meritorno odločiti.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.