Jedro

Sodišče si je med postopkom z ukrepi, ki jih ima na voljo po zakonu, več let zaman prizadevalo ponovno vzpostaviti porušeni odnos med sinom in očetom. Oče si je ustvaril novo družino v okolju, kjer sin nima socialne mreže. Ker bi zaupanje otroka v varstvo in vzgojo očetu zahtevalo, da se najstnik iz okolja, v katerem dobro funkcionira, preseli v zanj povsem novo okolje in to k staršu, ki ga kljub pomoči strokovnjakov vztrajno odklanja, bi bila taka odločitev v nasprotju z načelom sojenja v korist otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje mld. sina udeležencev A. A. zaupalo v vzgojo in varstvo mami - nasprotni udeleženki (točka I izreka); določilo osebne stike A. A. z očetom (predlagatelj), in sicer prve tri mesece po pravnomočnosti sklepa vsako prvo nedeljo v mesecu med 09.00 in 10.00 uro, naslednje tri mesece vsako prvo nedeljo v mesecu med 09.00 in 11.00 uro, nato pa vsako drugo nedeljo od 09.00 do 11.00 ure, A. A. mora zaradi izvrševanja stika mama pripeljati na glavno avtobusno postajo v N. in ga tam po končanem stiku prevzeti (točka II izreka); za primer kršitve točke II izreka določilo denarno kazen v višini 100,00 EUR, ki bo izterjana po uradni dolžnosti in izdan nov sklep z višjo kaznijo za primer kršitve (točka III izreka); napotilo oba udeleženca na trening starševstva (IV izreka); predlagatelju naložilo plačilo preživnine 278,00 EUR mesečno (točka V izreka); odločilo, da je za čas od vložitve predloga do vključno oktobra 2023 predlagatelj dolžan plačati za vsak mesec še 128,00 EUR že zapadle preživninske obveznosti (točka VI izreka); nadomestilo soglasje predlagatelja za izpis mld. A. A. iz Osnovne šole X. ter vpis v Osnovno šolo Y. in v Glasbeno šolo Z. (točka VII izreka); zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe za prešolanje A. A. (točka VIII izreka); zavrnilo predlagateljev predlog za izrek denarne kazni nasprotni udeleženki zaradi kršitve začasne odredbe, izdane v tem postopku 23. 8. 2021 (točka IX izreka); zaradi umika pritožbe nasprotne udeleženke ustavilo postopek s pritožbo zoper sklep z dne 28. 3. 2023 (točka X izreka); ter odločilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške postopka (točka XI izreka).

2. Pritožuje se predlagatelj zoper točke I do VII izreka, IX in XI izreka, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da ugodi vsem njegovim predlogom, podrejeno naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne v novo odločanje pred drugim sodnikom.

3. Sodišču prve stopnje očita, da se je nekritično in brez vsake ocene sklicevalo na neformalno opravljen razgovor z otrokom, navedbe nasprotne udeleženke, medicinsko dokumentacijo otroka in poročila CSD. Ni navedlo ne pravne ne dejanske podlage svoje odločitve. Odločitev je v popolnem nasprotju s stališči in mnenjem sodne izvedenke, kot tudi specialistke psihiatrije B. B. iz D. Temelji na laični oceni psihofizičnih lastnosti otroka. S tem je sodišče prevzelo pristojnost razsojanja o medicinskih in psiholoških strokovnih vprašanjih. Sodišče ni zavzelo nobene verednostne ocene glede ugotovitev o odtujevanju otroka od očeta. Izvedenka in B. B. predlagata odvzem otroka materi zaradi vzpostavitve stikov z očetom. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče tega ni upoštevalo in ni zaslišalo psihiatrinje B. B. glede zatrjevanih kršitev izdane začasne odredbe, zakaj ni sledilo predlogu glede varstva in vzgoje otroka, zakaj pri odmeri višine preživnine ni upoštevalo vseh zatrjevanih okoliščin in dejstev na strani očeta, zakaj ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Nedopustno je sodišče upoštevalo priporočila Evropskega parlamenta, saj mora soditi po zakonih in ne priporočilih politike. Zaradi navedenega sklepa ni mogoče preizkusiti in grobo je kršeno načelo kontradiktornosti, sklep je obremenjen s kršitvijo iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Odločitev glede vzgoje in varstva mld. A. A. ni pravilna. Je v nasprotju z izvedenskim mnenjem in ni v korist otroka. A. A. zaradi odtujenosti od očeta, na katero je v največji meri vplivala mati, že izkazuje vrsto težav. Zato je potrebna preselitev otroka od starša, ki odtujuje. Sodišče ne more na podlagi neformalno opravljenega razgovora z otrokom, mimo strokovnih mnenj, iz katerih izhaja, da je otrok pod močnim vplivom matere, zaključiti, da je A. A. sposoben dojeti in razumeti pomen svoje odločitve in da bi v primeru neupoštevanja njegovega mnenja uresničil samomorilne misli. Samomorilne misli niso z ničemer izkazane, sodna izvedenka jih je označila zgolj kot iskanje pozornosti. Če bo otrok dodeljen mami, bo še naprej vršila pritiske nanj, zato ne bo mogel vzpostaviti stika z očetom. To bi bilo mogoče le v nevtralnem okolju. Sodišče je o vzgoji in varstvu otroka odločilo brez predhodne pridobitve mnenja pristojnega CSD in se ni prepričalo oziroma preverilo, v kakšnih življenjskih razmerah in okoliščinah živi pri mami. Tudi nobenega poročila o poteku zatrjevanega zdravljenja otroka pri psihologinji C. C. ni pridobilo. Psihologinja A. A. ne pripravlja na stik z očetom, oče v obravnavo kljub želji ni vključen in ne ve, če zdravljenje A. A. sploh poteka oziroma kako poteka. Sodišče je odločilo mimo določil 154. in sedmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (DZ).

5. Glede odločitve o stikih pritožnik navaja, da ni sporno, da jih A. A. zavrača, sporno je, zakaj jih zavrača. Glede ugotavljanja vzroka za nastalo situacijo sodišče ne upošteva mnenj CSD, sodne izvedenke in D. Vsi so ugotovili, da je vzrok za zavračanje stikov v ravnanjih mame. A. A. bi moral za ponovno vzpostavitev stikov z očetom stran od mame. Stikov, kakršne je določilo sodišče, ne bo možno izvršiti. Za vzpostavitev ponovnega stika je potrebna pravilno usmerjena in vodena strokovna pomoč. Odnos med udeležencema postopka se ni spremenil, komunikacije ni bilo možno izboljšati, ker je nasprotna udeleženka vso pomč in terapije zavračala, o čemer bi izpovedala priča B. B. N. je majhen kraj, oddaljen od doma otroka in očeta, zato stika tam ne bo mogoče izvesti. Obseg stikov je določen preveč skopo.

6. Previsoko je sodišče ocenilo potrebe A. A. in ni upoštevalo dejanskih zmožnosti predlagatelja. Stroškov za A. A. nasprotna udeleženka ni z ničemer dokazno podprla. Nakupi šolskih potrebščin ne znašajo več kot 120,00 EUR letno, močno pretirani so zneski 35,00 EUR mesečno za učbenike in glasbeno šolo, 65,00 EUR za časopis PIL, 40,00 EUR za posteljnino in brisače. Sodišče ni upoštevalo, da A. A. med tednom dva obroka hrane dobi v šoli in da imajo tudi doma pridelano hrano. Močno pretiran je strošek za rojstnodnevno zabavo, saj ta ni večji od 50,00 EUR letno, poleg tega se ga ne bi smelo upoštevati pri odmeri preživnine, saj je logično, da bosta v bodoče za rojstnodnevno zabavo poskrbela oba starša vsak pri sebi. Enako velja za počitnice. Na zimske počitnice niso hodili. Izmišljeni so stroški prevoza v šolo in glasbeno šolo. Organiziran je šolski prevoz. Niso izkazani režijski stroški bivanja v hiši staršev nasprotne udeleženke. Drv ne kupujejo, ker imajo lasten gozd. Režijski stroški ne znašajo več kot 40 EUR mesečno. Sodišče ni upoštevalo, da so se stroški spreminjali in so bili v času, ko je A. A. živel v W., nižji - za ta čas bi morala biti določena nižja preživnina. Že plačanih zneskov preživnine sodišče ni valoriziralo. Njegove zmožnosti so manjše, kot je upoštevalo sodišče. Preživljati mora še enega otroka in odplačevati kredit, kreditne obveznosti ima tudi njegova partnerka. Glede na to preživninska obveznost udeležencev ne more biti porazdeljena enakomerno, pač pa bi zanj lahko bila le 40 %.

7. Iz poročil D. je razvidno, da nasprotna udeleženka ni prihajala na terapije, na katere je bila napotena in zavrnila je udeležbo na delavnicah za starše. To predstavlja kršitev izdane začasne odredbe in so zaključki sodišča povsem napačni, dejansko stanje pa ugotovljeno nepopolno. O tem bi lahko izpovedala tudi priča B. B. Neutemeljeno je sklicevanje sodišča na primer iz sodne prakse, ki nima nobene zveze s to zadevo, ko ne gre za napotitev na zdravljenje, pač pa le za udeležbo. Z zavrnitvijo predloga za kaznovanje sodišče negira lastno izdano začasno odredbo. Dejanskega stanja zatrjevane kršitve in vzrokov za neizvrševanje začasne odredbe sodišče sploh ni ugotovilo. Da bi delalo v korist otroka, bi moralo nasprotno udeleženko z denarno kaznijo prisiliti v izvrševanje začasne odredbe.

8. Ker je postopek za izdajo začasne odredbe za prešolanje A. A. pravnomočno končan, ni pravne podlage za ponovno odločanje o nadomestitvi soglasja za vpis na Osnovno šolo Y. in Glasbeno šolo v Z. Nasprotna udeleženka ni vložila predloga za začetek postopka, kot zahteva 166. člen DZ. Vložila ga je 13. 10. 2021, kar je prepozno in je treba šteti, da predloga za začetek postopka glede prešolanja A. A. sploh ni vložila in sodišče o tem sploh ne more odločiti.

9. Sodišče ni odločilo o stroških postopka v zvezi s predlogi izdaje začasnih odredb in pritožbah, s katerimi je uspel. Sicer pa bi moralo sodišče njegovim predlogom v celoti ugoditi in nasprotni udeleženki naložiti plačilo vseh stroškov postopka.

10. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Razlaga kako preživlja otroka in skrbi zanj. Meni, da je preživnina določena še prenizko. Predlagatelju očita, da se je finančno okoristil na A. A. račun, mu znižal kvaliteto življenja, da ne da soglasja za ekskurzijo v London. Predlagatelj ni izkazal, kam bi A. A. sploh namestil, katero šolo in glasbeno šolo bi obiskoval, kako bi zanj skrbel, itd. Sprašuje se, kako bi A. A. lahko živel pri predlagatelju, če pa trdi, da niti preživnine zanj ne zmore plačevati. Očetovo okolje A. A. ni znano in ga zavrača. V resnici je predlagatelj tisti, ki noče vzpostaviti komunikacije.

Pritožba ni utemeljena.

Glede očitkov o procesnih kršitvah

12. Sodišče prve stopnje je v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, katere dokaze je izvedlo in katerih ne ter zakaj ne. Med drugim je prebralo poročilo D. o udeležbi nasprotne udeleženke na obravnavah, na katere je bila napotena z začasno odredbo. Predlagatelj je predlagal, da sodišče o dejstvih, o katerih je govora v poročilu D., zasliši tudi psihiatrinjo B. B. Sodišče je v poročilu navedena dejstva upoštevalo pri presoji, zato zaslišanje B. B. ni bilo potrebno. Z enim dokazom dokazanih dejstev namreč ni treba dokazovati še z drugim dokazom.

13. Ni res, da je odločitev v popolnem nasprotju z mnenji izvedenke klinične psihologije in poročilom in mnenjem D. Dejstva, ki izhajajo iz poročil in mnenj strokovnjakinj, je sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja v celoti upoštevalo ter ta dejstva pravilno subsumiralo pod ustrezno pravno normo. V obrazložitvi je zapisalo, katera zakonska določila je uporabilo pri presoji: pri presoji glede vzgoje in varstva se je oprlo na 138. člen DZ (6. točka obrazložitve), glede preživnine na 189. in 190. člen DZ (točka 23 obrazložitve izpodbijanega sklepa), glede zavrnitve denarnega kaznovanja nasprotne udeleženke zaradi kršitve začasne odredbe na 226. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Presoja o stikih temelji na 141. členu DZ. Sodišče številke člena sicer ni zapisalo, je pa pojasnilo vsebino tega člena, to je, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom ter da se s stiki zagotavljajo koristi otrok.

14.Tudi ne drži, da sodišče ni ocenilo izvedenih dokazov. Naredilo je 8. členu ZPP skladno, to je celostno dokazno oceno ter pojasnilo, katera dejstva in zakaj šteje za dokazana. Ugotovljena dejstva je nato materialnopravno presodilo. To je naloga sodišča, ne izvedencev in drugih strokovnjakov. Ti so strokovni pomočniki sodišča, njihova naloga je, da sodišču posredujejo svoje ugotovitve in strokovno mnenje o dejstvih in okoliščinah, ki jih ugotovijo s pomočjo strokovnega znanja. Sodišče v izpodbijanem sklepu torej ni prevzelo pristojnosti strokovnjakov, pač pa je, upoštevaje dejstva in okoliščine, ki izhajajo iz strokovnih mnenj, naredilo materialnopravno presojo. Zaključki sodišča o upoštevanju A. A. želja niso utemeljeni le z neposredno zaznavo sodnice ob opravljenem neformalnem razgovoru z njim, pač pa tudi z mnenjem strokovnjakov - sodne izvedenke, CSD in poročilom D. Vsi so ob obravnavah A. A. zaznali njegovo stisko v zvezi s stiki z očetom in na to navezane samomorilne misli.

15.Zgrešena je pritožbena graja, da je sodišče sodilo po priporočilih politike. Sodilo je po določilih DZ, za podkrepitev svoje odločitve pa opozorilo tudi na stališče Evropskega parlamenta glede uporabe koncepta starševskega odtujevanja.

16.Izpodbijani sklep vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih: obrazloženo je, na podlagi katerih dejstev je sodišče sprejelo svojo odločitev in zakaj, katere dokaze in zakaj ni izvedlo, odgovorjeno je na vse relevantne navedbe udeležencev. Iz obrazložitve jasno izhaja, katerim navedbam udeležencev sodišče pritrjuje in katerim ne. Presoja sodišča je jasno razvidna in je razloge sklepa vsekakor mogoče preizkusiti - kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

17.Kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodišče napačno povzame vsebino procesnega gradiva. Da bi se sodišču pripetilo navedeno, pritožba niti ne navaja. V resnici s sklicevanjem na navedeno kršitev nasprotuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča.

Glede zaupanja A. A. v vartvo in vzgojo nasprotni udeleženki ter stikov s predlagateljem

18.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imata oba udeleženca dobre kapacitete za starševstvo, vendar pa predlagatelj zaradi sinovega odklonilnega odnosa do njega vzgoje in varstva ne more izvajati, zato je A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki.

19.Da A. A. očeta zavrača, ni sporno. Izvedenka klinične psihologije je pojasnila, da se A. A. ne zmore več prilagoditi, do očeta ima sovražen odnos, tudi okolje, v katerem so živeli pred razpadom družine (W.), hoče odpisati iz svojega življenja. Vsi poskusi strokovnjakov, da bi se to spremenilo, so se izjalovili. A. A. je ob njih izražal hudo stisko, po ugotovitvah strokovnjakov je resno grozil s samomorom. Pritožbena trditev, da samomorilne misli A. A. niso z ničemer izkazane, nimajo opore v izvedenih dokazih. Izvedenka klinične psihologije je ugotovila, da je A. A. zelo občutljiv in labilen otrok (list št. 33 izvedenskega mnenja), da je treba njegovo stisko jemati zelo resno, čeprav obstoji tudi možnost, da s suicidalnimi stavki vzbuja le pozornost (stran 34 izvedenskega mnenja). Izvedenka govori le o možnosti vzbujanja pozornosti, in ne da je tako. Hkrati je pojasnila, da je potrebno pri A. A. biti zelo previden zaradi njegovega osebnostnega in čustvenega funkcioniranja ter groženj s suicidalnostjo, zaradi katerih je bil tudi hospitaliziran (stran 35 mnenja izvedenke). Specialistka psihiatrije mag. B. B. je očitno grožnje A. A. s samomorom ocenila za resne, saj meni, da glede na te grožnje in nemoč mame sina pripraviti na ponovno vzpostavitev stika z očetom, nadaljnje terapije na D. niso možne. Tudi iz poročil CSD izhaja, da so bile stiske A. A. ob vseh poskusih vzpostavitve stika z očetom zelo hude. Strokovni delavki CSD je obljubil, da se bo v primeru izvedbe stika ubil, pričel se je stiskati za vrat.

20.Tako iz neposredne zaznave sodišča ob opravljanju razgovora s A. A., kot iz mnenja izvedenke ter poročil CSD, je razvidno, da je A. A. v svojih prepričanjih glede odnosa z očetom neomajen. Sodišče si je z ukrepi, ki jih ima na voljo po veljavni zakonodaji, več let zaman prizadevalo vzpostaviti porušen odnos med njima. Zamera sina do očeta se je tekom postopka le še poglabljala. Sodišče je na podlagi poročil in mnenj strokovnjakov (sodne izvedenke, psihiatrinje iz D., CSD) in opravljenega razgovora s A. A. ugotovilo, da odgovornost za porušen odnos ni le na strani mame, kot skuša prikazati pritožba, pač pa je k temu delno prispeval tudi predlagatelj ter značilnosti otroka. Predlagatelj se je odselil brez primernega predhodnega pogovora, kar mu je A. A. zelo zameril. Nato je z ravnanji proti nasprotni udeleženki (vlaganje tožb) in A. A. (ni dal soglasja za vpis v šolo, ki jo hoče obiskovati A. A. dolgo je oteževal selitev in nasprotoval drugim željam otroka) ter neizpolnjenimi obljubami stisko otroka še poglabljal. Treba je tudi upoštevati, da si je novo družino ustvaril v drugem kraju. Tako bi odločitev za zaupanje A. A. v varstvo in vzgojo očetu zahtevala preselitev najstnika iz okolja, v katerega je vpet, v neznano okolje, kjer nima svoje socialne mreže. V opisanih okoliščinah konkretnega primera odločitev v nasprotju z ves čas jasno in odločno izraženo voljo A. A., ki bo kmalu dopolnil 13 let, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne bi bila v skladu z načelom največje koristi otroka (7. in 154. člen DZ).

21.V točki 12 izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje pojasnilo, zakaj se ni odločilo za umik A. A. od nasprotne udeleženke z namestitvijo v krizni center. S pravilnimi razlogi, da bi to zahtevalo izvedbo postopka za odvzem otroka staršem po 174. členu DZ, se pritožba ne sooči. Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da tak postopek v okoliščinah konkretnega primera ne pride v poštev. Ker z iztrganjem A. A. iz okolja, kjer dobro funkcionira, ne bi bile varovane njegove koristi, ni pogojev za ravnanje sodišča po sedmem odstavku 141. člena DZ.

22.Poročila in mnenja psihologinje C. C. sodišče utemeljeno ni zahtevalo. Dejstva, ki so relevantna za odločitev glede zaupanja otroka v vzgojo in varstvo ter glede stikov z nerezidenčnim staršem, je ugotovilo s strokovno pomočjo izvedenke klinične psihologije. C. C. je trenutna terapevtka A. A., kar pomeni, da njeno mnenje ne bi moglo imeti dokazne moči izvedenskega mnenja. Lahko le posreduje podatke glede terapij, te pa je pridobila izvedenka in jih interpretirala, saj gre za strokovna vprašanja. Kaj je izvedela od terapevtke, je izvedenka navedla v svojem mnenju, ki je bilo predlagatelju vročeno in je torej seznanjen s tem. Ali in kako se bo predlagatelj vključil v obravnave A. A. pri psihologinji, ni stvar tega postopka. Kako bo potekalo zdravljenje in terapija ter kdo bo v proces vključen, odloča izvajalec in mu sodišče ne more dajati napotkov. Pripominja pa, da predlagatelju starševska skrb ni odvzeta niti omejena, torej ima tudi v zvezi z zdravljenjem in terapijami sina vse pravice, ki gredo staršem.

23.Predlagatelj med postopkom na prvi stopnji ni podal nobenih trditev, ki bi lahko vzbudile dvom v primernost prostorov in drugih življenjskih razmer za bivanje A. A. pri nasprotni udeleženki. Dvoma v primernost okolja, v katerem A. A. živi že vsaj od septembra 2021 (takrat se je prešolal), ne vzbuja noben podatek spisa, niti kakšnega indica glede neprimernosti sedanjega okolja za življenje A. A. ni. Zato ni razlogov, da bi sodišče po uradni dolžnosti poizvedovalo pri CSD glede življenjskih razmer in okoliščin, v katerih živi A. A. pri mami.

24.Odločitev, da se stiki izvajajo v N., je sodišče sprejelo na predlog izvedenke, ki je navedla, da za ponovno vzpostavitev stikov med očetom in otrokom predlaga stike nekje na nevtralnem terenu, nekje na sredini med krajema bivanja očeta in mame, npr. v N. (stran 35 izvedenskega mnenja). Da kraj N. ni primeren za izvajanje stikov, predlagatelj v pripombah na mnenje izvedenke ni izpostavil, druge lokacije predlaga šele v pritožbi. Zato ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je za izvajanje stikov bolj primeren kakšen drug kraj.

25.V zvezi z navedbami predlagatelja o neizvršljivosti stikov, ker jih A. A. zavrača, višje sodišče pojasnjuje, da bo ponovno vzpostaviti stike težko, a pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da to ni nemogoče. Opaziti je sicer majhen, a vendarle napredek v zvezi s ponovno vzpostavitvijo stika: A. A. je pripravljen na stik s predlagateljevim očetom (pa ga je zavrnil on) in sprejel je, da je predlagatelj prišel na njegov nastop. Da bi možnosti za ponovno vzpostavitev stikov povečalo, je sodišče prve stopnje določilo denarno kazen po 103. členu ZNP-1 (točka III izreka izpodbijanega sklepa) in oba udeleženca napotilo na trening starševstva (točka IV izreka izpodbijanega sklepa). V uvodu pritožbe predlagatelj navaja, da se pritožuje tudi zoper navedeni dve točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, v obrazložitvi pritožbe pa vsebinskih razlogov glede teh odločitev ni. To je logično, saj sta v resnici v korist temu, za kar si prizadeva - vzpostavitvi stikov s A. A. Edino logično je, da otroka na stik z nerezidenčnim staršem v kraju, kjer otrok ne biva, pripelje drug starš, ali pa poskrbi, da otroka pripelje kdo drug. Bistveno je, da poskrbi, da otrok na stik pride.

26.Tudi kar se tiče količine stikov je odločitev prvostopenjskega sodišča glede na ugotovljene okoliščine primera materialnopravno pravilna. Šele ko se bodo stiki med predlagateljem in A. A. vzpostavili, bo mogoče njihov obseg razširiti.

Glede preživnine

27.Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je potrebe A. A. in preživninske zmožnosti staršev ugotavljalo v okviru podanih trditev udeležencev, ob upoštevanju njunih izpovedb, ki ju je dokazno ocenilo z upoštevanjem splošno znanih dejstev in primerljivih primerov iz sodne prakse. Kljub pozivu sodišča (list. št. 519) udeleženca navedb, ki se nanašajo na preživninske potrebe A. A. in na njune premoženjske zmožnosti, nista dokazno podprla. Nasprotna udeleženka je v spis vložila dve specifikaciji stroškov za preživljanje A. A. in preživninske potrebe otroka obrazložila, ko je bila zaslišana. Trdila je, da preživninske potrebe otroka znašajo med 782,00 in 828,00 EUR mesečno. Predlagatelj je odgovoril, da so ti stroški močno pretirani, da preživninske potrebe A. A. ocenjuje na približno 300,00 EUR mesečno, konkretizirano je prerekal višino le nekaterih postavk. Ker je sodišče, če starša ne dosežeta soglasja glede preživljanja otrok, dolžno o tem odločiti (drugi odstavek 140. člena DZ), mu ne preostane drugega, kot da se opre na podatke, ki jih je uspelo pridobiti, splošno znana dejstva ter primerljive primere.

28. Ocena, da znašajo stroški za šolanje A. A. okoli 250,00 EUR letno, ni pretirana. Obiskuje zadnjo triado osnovne šole, hodi v glasbeno šolo (bobni), drugje se uči igrati še na kitaro. V stroških šolanja je sodišče upoštevalo tudi športne copate in kartuše za printanje. Splošno znano je, da so cene navedenega visoke in da odraščajoč otrok obutev hitro preraste. In tudi, da se v šolah veliko uporabljajo delavni zvezki, ki se menjajo vsako šolsko leto, in da niso ravno poceni. Nobenega razloga ni, da ob izkazanem dejstvu, da se A. A. v glasbeni šoli uči igrati na bobne, sodišče ne bi verjelo nasprotni udeleženki, da je treba kupiti palice za bobne ter delovne zvezke in učbenike tudi za glasbeno šolo. Nasprotna udeleženka je stroške za to ocenila na 35,00 EUR mesečno, čemur predlagatelj ni konkretizirano ugovarjal; navedel je le, da predlagateljica za te stroške ni predložila nobenega dokaza (vloga predlagatelja z dne 11. 5. 2023). Tudi on ga ni, čeprav bi podatke o cenah lahko pridobil. Enako podatek koliko znaša letni strošek časopisa PIL, pa glede trditve nasprotne udeleženke o ceni PIL-a ni navedel nič. Stroškom za posteljnino in brisače substancirano ugovarja šele v pritožbi. Da pri oceni stroškov prehrane sodišče ni upoštevalo, da A. A. med tednom hrano dobi tudi v šoli, ne drži: v točki 26 obrazložitve je pojasnilo, kako upošteva, da ima A. A. v šoli malico in kosilo. Da naj bi hrano pridelovali doma in je zato strošek za A. A. prehrano manjši, predlagatelj na prvi stopnji ni zatrjeval. Splošno znano je, da strošek rojstnodnevne zabave otroka A. A. let s prijatelji znaša več kot 50,00 EUR, kolikor meni pritožnik, da zadostuje. Logično je, da stroški zabav za rojstne dni odpadejo le na nasprotno udeleženko, saj predlagatelj stikov z otrokom že več let nima in tudi, ko se bodo vzpostavili, zaradi oddaljenosti predlagatelja od doma in prijateljev A. A. ni pričakovati, da bo on organiziral zabave A. A. s prijatelji. Glede na obseg določenih stikov, predlagatelj stroškov A. A. počitnic ne bo kril neposredno. Če A. A., ko so še živeli skupaj, ni smučal, to še ne pomeni, da tudi sedaj ne smuča. Zakaj A. A. vozijo v šolo, je nasprotna udeleženka razumno pojasnila. Šolski avtobusi otrok ne vozijo popoldne v glasbeno šolo. Stroške nakupa kurjave je nasprotna udeleženka jasno specificirala, predlagatelj pa je šele v pritožbi začel zatrjevati, da kurjavo (drva) pridobi iz gozda njenih staršev. Na skupaj 556,00 EUR mesečno ocenjeni stroški za preživljanje so povsem primerni.

29. Zakaj šteje, da so bili stroški za preživljanje A. A. približno enaki tudi, ko sta z nasprotno udeleženko še živela v W., je sodišče prve stopnje obrazložilo v točki 28 izpodbijanega sklepa, kar pritožba očitno spregleda, saj razlogov ne izpodbija konkretizirano. Že plačani zneski preživnin se ne valorizirajo, ker se sredstva za zadovoljevanje otrokovih potreb porabijo takrat, ko se stvari za otroka kupijo oziroma plačajo stroški.

30. Neutemeljeno pritožnik izpodbija tudi ugotovitve prvostopenjskega sodišča o njegovih preživninskih zmožnostih. Sodišče je upoštevalo, da poleg A. preživlja še hči E. E. Višje sodišče opozarja, da na zmotnost prepričanj pritožnika o višini stroškov za preživljanje A. A. kaže tudi pritožba sama. Pritožnik namreč zatrjuje, da znašajo stroški preživljanja hčerke, ki je bila v času odločanja prvostopenjskega sodišča še dojenček, 370,00 EUR mesečno, medtem ko naj bi stroški preživljanja najstnika A. A. znašali 300,00 EUR mesečno. Vsakomur je jasno, da so stroški najstnika, ki obiskuje še izvenšolske dejavnosti, občutno višji od stroškov za majhnega otroka. Kreditne obveznosti predlagatelja, še manj njegove nove partnerke, ne vplivajo na dolžnost plačevanja primerne preživnine, saj nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo. Odločitev o enaki preživninski obveznosti obeh udeležencev postopka je prej v korist kot škodo predlagatelja, saj ima nekoliko višji osebni dohodek kot nasprotna udeleženka, pridobiva dohodek od premoženja (najemnino za stanovanjsko hišo) in breme vsakodnevne oskrbe in vzgoje A. A. je le na nasprotni udeleženki.

Glede nadomestitve soglasja za prešolanja A. A.

31. Postopek v zvezi z nadomestitvijo soglasja predlagatelja za vpis A. A. na OŠ Y. in v Glasbeno šolo Z. je tekel zakonito. Soglasje predlagatelja je sodišče nadomestilo z izdajo začasne odredbe v postopku, ki se je vodil pod opr. št. Z 4/2021, in sicer na podlagi določil 166. člena DZ. Začasne odredbe se lahko izdajo tudi pred začetkom glavnega postopka, a je treba potem v glavnem postopku izdajo začasne odredbe opravičiti. Nasprotna udeleženka je skladno z napotilom sodišča v sklepu Z 4/2021 na sodišče podala predlog za glavni postopek za nadomestitev soglasja očeta za izpis A. A. iz OŠ X. ter vpis v OŠ Y. ter vpis v Glasbeno šolo Z. Sodišče je v spisu Z 4/2021 preverilo, ali je predlog vložen pravočasno. Ugotovilo je, da je, in to zaznamovalo na predlogu, ki ga je nato obravnavalo v tej zadevi (gl. list. št. 303 spisa).

Glede zavrnitve predloga predlagatelja za denarno kaznovanje nasprotne udeleženke zaradi kršitve začasne odredbe z dne 23. 8. 2021

32. Sodišče prve stopnje je upoštevalo poročila D., iz katerih izhaja, da se je nasprotna udeleženka vključila v obravnavo, kot ji je naložilo sodišče, potem pa se več razpisanih srečanj ni udeležila (štirih srečanj zaradi bolezni, enega zaradi ne dovolj jasnega dogovora, ostalih pa se je, ali pa se je pravočasno opravičila), zavrnila pa je udeležbo na delavnicah za starše. Ker je predlagatelj predlagal zaslišanje B. B. le o tem, kar je zapisala v poročilih D. in je sodišče upoštevalo pri ugotavljanju dejanskega stanja, njeno zaslišanje ni bilo potrebno. Dejansko stanje je ugotovljeno pravilno in popolno.

33. Čeprav se nasprotna udeleženka ni udeležila približno polovice razpisanih srečanj, pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi prvostopenjskega sodišča. Sodišče lahko udeležence postopka z denarno kaznijo prisili, da (fizično) pridejo na delavnice in terapije, a udeležba sama ne zagotavlja uspeha. Z ukrepi, ki jih ima po zakonu na voljo, si je sodišče več let zaman prizadevalo za ponovno vzpostavitev primernega odnosa med A. A. in predlagateljem. Določeni so bili stiki pod nadzorom strokovnih delavcev CSD, udeleženca in A. A. so bili napoteni na terapije. V poročilu D. z dne 29. 7. 2022 je strokovna ocena psihiatrinje mag. B. B., da nadaljnji poskusi ponovne vzpostavitve odnosa med sinom in očetom pri njih niso možni. Vztrajanje, da se terapije nadaljujejo, zato ne bi bilo smiselno.

34. Utemeljeno je sklicevanje sodišča prve stopnje na novejšo sodno prakso. Ne le za zdravljenje, tudi za izvajanje družinske psihoterapije, na katero sta bila z začasno odredbo napotena udeleženca, je potrebna resnična pripravljenost oziroma motiviranost za sodelovanje. Le tako je lahko pomoč pri razrešitvi nerazrešenega partnerske odnosa in pri ponovni vzpostavitvi stikov otroka z nerazidenčnim staršem uspešna.

35. Denarna kazen je izvršilno sredstvo po 226. členu ZIZ, in ne kazen za to, ker dolžnik nečesa, kar bi po odločitvi sodišča moral, ni storil. Namen te denarne "kazni" ni v kaznovanju, njen cilj je prisiliti dolžnika, da stori nenadomestno dejanje. Ker psihiatrinja ne vidi več smisla, da bi se nadaljevalo z obravnavami na D., ni več podlage za siljenje nasprotne udeleženke, da pride (z A. A.) na D.

Glede stroškov postopka

36. Brezpredmetno je sklicevanje predlagatelja na uspeh v predhodnih pritožbenih postopkih, saj se v postopkih za varstvo koristi otroka o stroških ne odloča glede na uspeh udeležencev v postopku, pač pa po prostem poudarku (101. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ker gre za postopek, v katerem je sodišče ugotavljalo korist skupnega otroka udeležencev in je zato obema v interesu, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da krijeta vsak svoje stroške postopka. Enaka in iz istih razlogov je odločitev o stroških pritožbenega postopka.

Odločitev o pritožbi

37. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa po drugem odstavku 350. člena ZPP upoštevnih kršitev ni pokazal. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

(1) Sklep VSL IV Cp 609/2023.

(2) ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 138, 140, 140/2, 141, 141/7, 154, 166, 174, 189, 190 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 226 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 103

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.