Jedro

Ker do umika tožbe ni prišlo in je sodišče tudi o zahtevku na prepoved vznemirjanja odločilo s sodbo, je pravilna odločitev z uporabo kriterija po načelu uspeha, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu (točka III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) znesek 120,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2018 do plačila (točka I izreka). V točki II izreka je v presežku, kjer tožnica zahteva, da se tožencu prepoveduje dostop na nepremičnino parc. št. 1641 k.o. ..., ki v naravi predstavlja hišo na naslovu A. in kakršnokoli poseganje v premične in nepremične stvari na tej nepremičnini, še zlasti zamenjava ključavnice na vhodnih vratih stanovanjske hiše ter podobno vznemirjanje tožnice kot lastnice nepremičnine parc. št. 1641 k.o. ..., zahtevek zavrnilo. V točki III je odločilo, da je toženec dolžan toženki povrniti 15 % pravdnih stroškov, tožnica pa je dolžna tožencu povrniti 85 % pravdnih stroškov, ki bodo odmerjeni s sklepom sodišča po pravnomočnosti te sodbe.

2.Zoper odločitev o pravdnih stroških (točka III izreka) vlaga pritožbo tožnica, z navedbo, da je odločitev nepravilna in nezakonita, predstavlja napačno uporabo materialnega prava, očita absolutno bistveno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj sodba v tem delu sploh ni obrazložena, torej nima razlogov oziroma so ti nejasni, obstaja tudi nasprotje med tem kar se navaja v obrazložitvi napadene sodbe in listinami v spisu. Navaja, da je bila tožba vložena leta 2018 in sicer jo je vložil pokojni oče tožnice in v tistem trenutku je bila utemeljena. Ni tožnica kriva za to, da je postopek trajal šest let ter da je prvotni tožnik v tem času umrl. Vznemirjanje je res prenehalo po šestih letih. S predmetno tožbo tožnica uveljavlja dva medsebojno ločena zahtevka. Sodišče bi moralo pri odločitvi o stroških upoštevati dejstvo, da gre za dva različna zahtevka, ki sta medsebojno neodvisna in bi pri ugotavljanju odstotka uspeha ne smelo upoštevati samo višine temveč tudi temelj. V nadaljevanju povzema judikate, kateri pri ugotavljanju višine uspeha upoštevajo tako uspeh po temelju kot uspeh po višini. Navaja, da je z odškodninskim zahtevkom uspela v celoti, tako po temelju kot po višini, z nedenarnim zahtevkom pa ni uspela samo zato, ker je od vložitve tožbe minilo šest let in se je toženec dobesedno utrudil od rezanja ključavnic.

3.Toženec v odgovoru na tožbo prereka pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka III izreka), kjer je sodišče odločilo o deležu pravdnih stroškov, ki sta jih pravdni stranki dolžni plačati druga drugi, preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP pazilo tudi na obstoj uradoma upoštevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu ne ugotavlja procesnih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti in ki jih zatrjuje tudi pritožba. Sodišče prve stopnje je v točki 14 obrazložitve navedlo potrebne razloge za odločitev, zato je odločitev v celoti mogoče preizkusiti. Pritožbeni očitek absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 339. člena zato ni utemeljen. Pritožbeni preizkus 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovana protispisnost) lahko sodišče druge stopnje opravi le v okviru dovolj natančnih pritožbenih navedb, ki pa jih pritožba ne podaja.

6.Sodišče prve stopnje je s tem, ko je o stroških pravdnega postopka odločilo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, z upoštevanjem uspeha pravdnih strank, pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo sporno vrednost odškodninskega tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica uspela ter tudi sporno vrednost tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala prepoved vznemirjanj svoje lastnine, s katerim pa ni uspela. Ker je tožnica glede na celotno vrednost spora (znesek 820,30 EUR) uspela v višini 120,30 EUR, je njen uspeh 15 %, kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje.

7.Pritožbene navedbe, "da ni tožnica kriva, da je postopek trajal šest let in da je prvotni tožnik v tem času umrl ter da je vznemirjanje res prenehalo po šestih letih ter da tožnica ni uspela s tožbo samo iz razloga, ker se je toženec utrudil", za odločitev o pritožbi niso pravno relevantne. Med pravdnima strankama že med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni bilo sporno, da je vznemirjanje tožničine nepremičnine s strani toženca prenehalo v septembru leta 2018 ter da toženec od maja 2022 na naslovu A. A., Maribor nima več prijavljenega stalnega prebivališča. V kolikor bi tožnica zaradi dejstva, ker je vznemirjanje prenehalo med pravdo negatorni tožbeni zahtevek umaknila (šlo bi za smiselno izpolnitev zahtevka oziroma pripoznavo s strani toženca), bi bile relevantne okoliščine, ki jih v pritožbi navaja tožnica glede dejstva, da je bila tožba vendarle potrebna. Ker do umika tožbe ni prišlo in je sodišče tudi o zahtevku na prepoved vznemirjanja odločilo s sodbo, je pravilna odločitev z uporabo kriterija po načelu uspeha, kot to določa drugi odstavek 154. člena ZPP.

8.Tudi obširne pritožbene navedbe, da bi sodišče uspeh pravdnih strank moralo določiti z upoštevanjem uspeha po temelju in po višini, niso pravno relevantne. Judikati na katere se pri tem pritožba sklicuje niso primerljivi, saj je v obravnavani pravdi tožnik postavil dva medsebojno ločena zahtevka, od katerih je z enim uspel, drugi pa je bil zavrnjen. V citiranih judikatih so sodišča obravnavala odškodninske zahtevke in so iz razloga, ker so nastajali večji stroški v zvezi s spornimi temelji tožbenih zahtevkov, pri uspehu upoštevala tako uspeh po temelju kot uspeh po višini. Sodišče druge stopnje dodaja, da je to stališče v novejših judikatih preseženo oziroma spremenjeno.

9.Glede na obrazloženo je pritožbo potrebno zavrniti ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka III) potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

10.Toženec z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k obravnavi pritožbe, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (določbe 155. in 165. člena ZPP).