Jedro

V pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da sodišče prve stopnje lahko upošteva v sodbi le tista dejstva (ob predpostavki, da jih stranki zatrjujeta), ki so obstajala do tega trenutka. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo, da je del vtoževane terjatve plačal po zaključku glavne obravnave dne 22.4.2011 in pritožbi priloženim dokazom ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0827 Ig 4198/2007 z dne 17. 7. 2007 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo dolžnost, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v višini 168,70 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega roka dalje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Gre za laično pritožbo, v kateri tožena stranka zatrjuje, da med strankama odprtih več pravdnih postopkov, in da sta se v eni izmed njih s tožečo stranko dogovorili, da bosta poskušali spor rešiti izvensodno s poravnavo in sicer najkasneje do 22. 4. 2011, pri čemer do takrat na obravnave v vseh zadevah, ki tečejo med njima, ne bosta hodili, zaradi česar se tožena stranka v obravnavani zadevi ni udeležila naroka za glavno obravnavo dne 28. 3. 2010. Smiselno je predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je o pritožbi odločala sodnica posameznica (5. odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi listin v spisu ugotovilo, da je tožeča stranka uspela dokazati, da je tožena stranka skupaj z ostalimi lastniki poslovnega centra T. podpisala pogodbo o opravljanju storitev upravljanja, obratovanja, vzdrževanja in čiščenja. Ker je ugotovilo, da so bili sporni računi za strošek upravljanja, porabo hladne vode in priključnino, izdani na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju storitev, je odločilo, da je tožena stranka dolžna navedene račune plačati, zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.

7. Pritožnikov očitek, da na narok za glavno obravnavo dne 28. 3. 2010 ni prišel, ker naj bi se s tožečo stranko v enem od večih pravdnih postopkov, ki tečejo med njima dogovorila, da bosta obravnavani spor poskušala rešiti izvensodno, na odločitev sodišča prve stopnje ne vpliva. Dejstvo je, da sodišče o takšnem dogovoru ni bilo obveščeno, zato je razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega tožena stranka kljub pravilnemu vabljenju ni pristopila. Za izvedbo naroka za glavno obravnavo je imelo podlago v 455. členu ZPP.

8. V pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave. To pomeni, da sodišče prve stopnje lahko upošteva v sodbi le tista dejstva (ob predpostavki, da jih stranki zatrjujeta), ki so obstajala do tega trenutka. Pri presoji pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje mora tudi pritožbeno sodišče upoštevati le tista dejstva, ki so obstajala do zaključka glavne obravnave. Pritožnik zato s pritožbeno trditvijo, da je del vtoževane terjatve plačal po zaključku glavne obravnave dne 22.4.2011 in pritožbi priloženim dokazom (priloga B8) ne more uspeti. Dejstvo plačila dela vtoževane terjatve bo lahko uveljavljal le v pravdnemu postopku morebiti sledečem izvršilnem postopku, če bo tožnik v njem izterjeval na podlagi sodbe tudi že naknadno plačano terjatev.

9. Ker v sporu majhne vrednosti sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa je ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ker tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče po 2. odstavku 350. člena ZPP ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti, izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi pa so se izkazali deloma za neupoštevne, deloma pa za neutemeljene, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so bili odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, in sicer 100 točk oziroma 45,9 EUR po tarif. št. 18 za odgovor na pritožbo, 2 % oziroma 0,92 EUR materialnih stroškov in 20 % DDV, skupaj v višini 56,18 EUR. Odločitev temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP.