Jedro

Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe o brezplačni pravni pomoči, kadar le-ta temelji na določilu 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP, na tak način, da presoja, ali je tožena stranka dovolj prepričljivo, to je dovolj natančno z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, celovito in logično - tudi glede na primerjavo z vsebino tožbenih argumentov - in s tem z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da stranka nima izgledov za uspeh. Kar zadeva dokazni standard "verjeten izgled za uspeh", sodišče ugotavlja, da ta pomeni, da tožena stranka ne sme zavrniti prošnje za brezplačno pravno pomoč, če ima stranka možnost za uspeh.

Izrek

1. Tožba se zavrne. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v I. točki izreka odločila, da se odobri izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter v obliki oprostitve plačila sodnih taks in ostalih stroškov v postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v A. pod opr. št...., in sicer v delu zahtevka, ki se nanaša na zatrjevano motenje v zvezi s posredno odstranitvijo enega jabolka in ene slive, motenje dostopa do drvarnice, motenje v smislu prekritja dvorišča, zemljišča z gradbenim materialom in motenje v smislu zaparkiranosti vozila. V II. točki izreka odločbe tožene stranke pa je tožena stranka odločila, da se v preostalem delu prošnja tožnika zavrne. V obrazložitvi zavrnilnega dela prošnje tožnika tožena stranka najprej navede zahtevke tožnika v 7 točkah, čemur sledi utemeljitev, zakaj omenjenih 7 zahtevkov za brezplačno pravno pomoč ni utemeljenih v smislu 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Kar zadeva zahtevek pod točko 1. tožena stranka pravi, da je bil postopek po pokojnem A.A., kot zatrjuje tudi prosilec - pravnomočno končan. To je razvidno iz sklepa o dedovanju z dne 23. 11. 2006, Okrajnega sodišča v A., opr. št.... Slednji tako ne more v postopku, ki se vodi na podlagi motenjske tožbe, zahtevati naj se drugače ugotovi obseg zapuščine, saj je bil to predmet zapuščinskega postopka. Tožena stranka tožniku pojasnjuje, da se bo sklep o dedovanju vknjižil po uradni dolžnosti, ni pa to predmet tožbe na prenehanje motenja, ne izdaje začasne odredbe, zaradi česar prosilec v tem delu zahtevka nima realnih izgledov za uspeh. V zvezi z zahtevkom pod točko 2 tožena stranka pravi, da tožnik zatrjuje, da je toženka posredno zamenjala ključavnico dne 22. 2. 2007, ter da so bili robniki in grozdje odstranjeni dne 12. 4. 2007. Prosilec pa je, kot je razvidno iz tožbe, vložil le-to dne 21. 5. 2007. Ker je tožbo na prenehanje motenja potrebno skladno z določilom 32. člena Stvarnopravnega zakonika vložiti v 30 dneh, ko je posestnik izvedel za motenje, prosilec pa je ta rok zamudil, v tem delu zahtevka nima realnih izgledov za uspeh. V zvezi z zahtevkom pod točko 3 je sodišče vpogledalo v spis, ki se je vodil pod opr. št. Bpp ..., v katerem je bila priložena tudi kopija sodne poravnave sklenjene v postopku pred Okrožnim sodiščem v A., opr. št.... Iz te je razvidno, da je prosilec s toženo stranko sklenil dogovor, da tožena stranka, ki je solastnica nepremičnin, prevzame v izključno uporabo stanovanje v pritličju, s čimer je torej podal privoljenje v njeno ravnanje. Stvarnopravni zakonik namreč v 25. členu določa, da posest izvršuje več oseb tako, da posedujejo stvar skupaj ali da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari, zato prosilec ne more uspešno ugovarjati motenja na delu nepremičnin, v katerem se je s toženo stranko dogovoril, da ima slednja izključno posest na stvari in torej v tem delu zahtevka nima realnih izgledov za uspeh. V zvezi z zahtevkom pod točko 4 je sodišče vpogledalo v spis, ki se je vodil pod opr. št. Bpp .... V njem je bila priložena tudi kopija sodne poravnave sklenjene v postopku pred Okrožnim sodiščem v A., opr. št..., iz katere je razvidno, da je prosilec s toženo stranko sklenil dogovor, da tožena stranka prevzame v izključno uporabo garažo, s čimer je torej podal privoljenje toženi stranki, da le-ta prevzame v posest in uporabo garažo, in zato iz razlogov, ki so navedeni zgoraj (pod točko 3), v tem delu zahtevka nima realnih izgledov za uspeh. V zvezi z zahtevkom pod točko 5 tožena stranka ugotavlja, da tožnik pravi, da ima regres zoper tožene stranke iz naslova plačila računa elektrike in v zvezi z zahtevo prosilca, da mu tožene stranka poravnajo stroške, v delu, ki so višji od povprečnih stroškov. Glede tega tožena stranka ugotavlja, da je le ena izmed toženih strank solastnica objekta in iz tega razloga zahtevek prosilca do preostalih dveh toženih strank ni upravičen. Zoper solastnico - B.B. pa zahtevek prav tako ni upravičen, saj bi prosilec skladno z določilom 68. člena Stvarnopravnega zakonika sicer lahko zahteval povračilo stroškov v sorazmerju glede na velikost njunih solastniških deležev, vendar le, če bi izkazoval, da je plačal celotne stroške in ima torej regres do tožene stranke, za del plačila, ki se je nanašal na njen solastniški delež. Iz navedb prosilca pa je razvidno, da zahteva plačilo računa, ki še ni poravnan in plačilo prihodnjih stroškov in zato v tem delu zahtevka nima realnih izgledov za uspeh. V zvezi z zahtevkom pod točko 6 tožena stranka pravi, da ni mogoče nuditi pravnega varstva zaradi motenja, ki se bo po mnenju stranke najverjetneje zgodilo; vprašanje izdaje dovoljenja za izgradnjo garaže pa je, če je sploh potrebno, v pristojnosti upravne enote in ni predmet sodnega postopka in zato v tem delu zahtevka prosilec nima realnih izgledov za uspeh. V zvezi z zahtevkom pod točko 7 pa tožena stranka ugotavlja, da se postopek delitve premoženja rešuje po pravilih nepravdnega postopka in torej ne more biti sestavni del zahtevka tožbe na prenehanje motenja, saj gre za popolnoma ločen postopek. Nadalje je sodišče po vpogledu v spis N... ugotovilo, da je postopek za razdelitev nepremičnin vpisanih pri vl. št. .., k.o. ..., že v teku, zaradi česar ni mogoče ponovno sprožati postopka razdelitve solastnine, saj bo o tem odločeno v postopku, ki je že v teku, ter bi v primeru, da bi prosilec takšen postopek ponovno sprožil, le-tega skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku v povezavi s 189. členom Zakona o pravdnem postopku zavrglo. Zato tudi v tem delu zahtevka tožnik nima realnih izgledov za uspeh. Na tej podlagi tožena stranka sklene, da je zahteva za pravno varstvo očitno nerazumna.

Tožnik vlaga tožbo zoper izrek iz druge točke izpodbijane odločbe. V tožbi pravi, da je pravnomočni sklep o dedovanju izpodbijan z ustavno pritožbo, in še ni zaključen. Kar pomeni, da je sklep o dedovanju še vedno v veljavi, kakor poravnava. Kar zadeva zavrnitev zahtevka pod točko 1 pravi, da se bo zadeva obravnavala v opr. št. N ... Okrajnega sodišča v kraju A.. Dokler ni popisano in ocenjeno premoženje zapustnika se ne ve, od katere osnove je potrebno odšteti tožnikov izločitveni zahtevek (32. člen Zakona o dedovanju, ZD) in za toliko zmanjšati zapustnikovo premoženje. Kar pomeni, da ima za ta del zastavne pravice izločitveni zahtevek. Dediča sta bila soglasna, da dedujeta po zakonu v opr. št. ... Okrajnega sodišča v A., kar pomeni pravica do enakopravnega zakonskega dedovanja (2. odstavek 4. člena ZD), v skladu z določilom 138. člena ZD pa te izjave ni možno preklicati, stranki pa tudi nista nikoli podali zahteve za razveljavitev te izjave. Kar pomeni, da je še vedno v veljavi in jo je potrebno upoštevati. Posledično je iz tega naslova prikrajšan do 7/100, kar uveljavlja kot zastavno pravico. Pravi, da ga sodišče v tem delu ni pozvalo v skladu z določilom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da vlogo dopolni, kar šteje, da je nedvoumno utemeljena. V zvezi z zahtevkom pod točko 2 pravi, da kadar se uveljavlja pravica do posesti, je irelevanten 30 dnevni rok. V zvezi z zavrnitvijo dela zahtevka pod točko 5 pravi, da ni dolžan plačevati niti zalagati povečano porabo elektrike, vode, ki so jo povzročili toženci zaradi gradnje. Kot socialno ogrožena oseba pa tega niti ne zmore. V zvezi z zahtevkom pod točko 4 in 6 pravi, da je solastnik do 1/2 zemljišča, kar pomeni motenje posesti. V tem primeru, ker gre za gradnjo nad 30 m2, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, a le to ni bilo izdano. V tem primeru je potrebno njegovo soglasje, ker pa je zadeva postavljena 1 m od sosedov, je potrebno tudi soglasje sosedov. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks in predlaga, da sodišče zavrnilni del odločbe odpravi ali razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek.

Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka pri utemeljitvi zavrnitve posameznih delov tožnikovega zahtevka, ki jih je tožena stranka razdelila na 7 točk, navaja, da ti zahtevki nimajo verjetnega izgleda za uspeh, med tem ko na koncu zavrnitve vse skupaj povzame, kot da so tožnikovi zahtevki, ki jih je tožena stranka zavrnila, očitno nerazumni. Gre za dve različni pravni podlagi za zavrnitev zahtevka iz 24. člena ZBPP-UPB1, Uradni list RS, št. 96/2004). Zadeva je po ZBPP očitno nerazumna (1. alineja 1. odstavka 24. člena ZBPP), če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen pravni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravilnosti in morale. Nič od tega ni podano v obravnavani zadevi in pravno relevantnih dejstev iz določila 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP tožena stranka tudi ni ugotavljala in utemeljevala v izpodbijani odločbi, ampak je odločbo dejansko oprla na vsebinski kriterij, da zadeva nima verjetnega razloga za uspeh iz 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP. Po tem določilu se namreč pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in sicer, da zadeva ima verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati ali se braniti ali ugovarjati v postopku s pravnimi sredstvi glede na izid zadeve. Neusklajenost v navajanju dveh različnih pravnih podlag za odločitev (1. alineja in 4. alineja iz 1. odstavka 24. člena ZBPP) po presoji sodišča ni takšna, da bi bilo zaradi tega potrebno odločbo odpraviti, kajti pravilna pravna podlaga je določilo 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP in ta je po oceni sodišča v zadostni meri utemeljena tudi glede na tožbene ugovore. Sodišče namreč v upravnem sporu presoja zakonitost odločbe o brezplačni pravni pomoči, kadar le-ta temelji na določilu 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP, na tak način, da presoja, ali je tožena stranka dovolj prepričljivo, to je dovolj natančno z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, celovito in logično - tudi glede na primerjavo z vsebino tožbenih argumentov - in s tem z zadostno stopnjo verjetnosti utemeljila, da stranka nima izgledov za uspeh. Z vidika tako postavljenih standardov presoje je utemeljitev tožene stranke dovolj prepričljiva in je ni mogoče šteti za arbitrarno, tudi glede na tožbene argumente. Tudi kar zadeva dokazni standard "verjeten izgled za uspeh", sodišče ugotavlja, da le ta pomeni, da tožena stranka ne sme zavrniti prošnje za brezplačno pravno pomoč, če ima stranka možnost za uspeh. Tožena stranka je odločitev oprla na utemeljitev, da tožnik nima možnosti za uspeh. Kar zadeva tožbene ugovore pa sodišče tej obrazložitvi dodaja, da dejstvo, ki ga navaja tožnik, da je sprožen postopek pred Ustavnim sodiščem zoper sklep o dedovanju, ne pomeni, da izpodbijani sklep ni pravnomočen, kot je ugotovila tožena stranka v izpodbijani odločbi. Zavrnitvi zahtevka pod točko 3 tožnik v tožbi ne ugovarja, kar pomeni, da v tem delu sprejema utemeljitev tožene stranke, pri utemeljitvi preostalih delov zahtevka pa sodišče lahko sledi utemeljitvi tožene stranke in zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev.

Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavke 63. člena ZUS-1).

Obrazložitev k drugi točki izreka: Iz podatkov v spisu in tožbenih navedb izhaja, da bi tožniku plačilo taks občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja, zato je sodišče tožnika v drugi točki izreka s sklepom oprostilo plačila sodnih taks (1. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnje spremembe in dopolnitve).