Jedro

Pravdno sodišče odloča o pred začetkom stečajnega postopka nastalih terjatvah, ki so bile v stečajnem postopku priglašene (niso pa bile priznane). O zahtevku za plačilo pravdnih stroškov, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku pa niso bili priglašeni, v pravdnem postopku ni mogoče odločati.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi zoper III. točko izreka se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi.

III. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.10.2014 postopek prekinilo z dnem 17.9.2014, ko je bil nad toženko začet stečajni postopek. Stečajno upraviteljico je pozvalo, da prevzame postopek. Stečajna upraviteljica se na poziv ni odzvala. Dne 20.2.2015 je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je odločeno: – da se postopek nadaljuje z dnem 30.10.2014 (I. točka izreka); – da se tožba zavrže (II. točka izreka); – da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15. dneh plačati 2.381,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

2. Zoper I. in III. točko izreka se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: kršitev procesnih pravil in napačno uporabo materialnega prava. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da so določila Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) – glede nadaljevanja prekinjenega postopka – specialnejša od določil Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se na v stečajnem postopku uveljavljeno načelo koncentracije, katerega bistvo je, da lahko upnik proti stečajnemu dolžniku uveljavlja svojo terjatev, ki je nastala do stečajnega postopka, samo v stečajnem postopku in v skladu s pravili tega postopka (prvi odstavek 227. čl. ZFPPIPP). To pomeni, da v kakšnem drugem postopku, na primer pravdnem postopku, proti stečajnemu dolžniku praviloma ni mogoče uveljavljati terjatve, ki je nastala do začetka stečaja. Terjatve morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 296. čl. ZFPPIPP, in sicer za glavnico, obresti in pravdne stroške, kot to določa 3. točka drugega odstavka 60. čl. ZFPPIPP. Tudi po pravilih pravdnega postopka tožeča stranka zaradi zavrženja tožbe ni upravičena do povračila stroškov. Zaradi zavržene tožbe sodišče nima podlage za odločanje o stroških postopka. Vsaka arbitrarnost sodišča pa je nedopustna. Predlaga spremembo sklepa tako, da se postopek nadaljuje z dnem 20.2.2015 in odločitev o pravdnih stroških razveljavi. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica utemeljeno opozarja, da so določila ZFPPIPP glede nadaljevanja zaradi stečaja prekinjenega postopka specialnejša od določil ZPP. Sodišče prve stopnje, ki je sledilo prvemu odstavku 208. čl. ZPP, je spregledalo drugi odstavek 301. čl. ZFPPIPP, ki določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Iz podatkov AJPES je razvidno, da je bil sklep o preizkusu terjatev objavljen 9.2.2015. Šele tega dne so bili torej podani pogoji za nadaljevanje postopka. Sodišče, ki je postopek nadaljevalo že z dnem 30.10.2014, je kršilo procesna pravila, kar pa ni vplivalo na izid postopka oz. zakonitost sklepa, saj je sklep o zavrženju tožbe (ker je bila iztoževana terjatev v stečajem postopku priznana) izdalo 20.2.2015, to je v obdobju, ko so razlogi za prekinitev postopka že prenehali. V odločitev iz prve točke izreka pritožbeno sodišče iz razlogov, navedenih zgoraj, zato ne posega.

5. Ker kršitev procesnih pravil na končno odločitev ni vplivala (tožba je pravilno zavržena), je pritožba, kolikor se nanaša na odločitev o nadaljevanju postopka (I. točko izreka), zavrnjena (2. točka 365. čl. ZPP).

6. Pritožba zoper odločitev o pravdnih stroških pa je utemeljena. Pritožnik pravilno navaja, da mora tožeča stranka takó glavnico kot stroške uveljaviti v stečajnem postopku (3. točka drugega odstavka 60. čl. ZFPPIPP). Če zahtevek za priznanje terjatve ne vsebuje zneska stroškov, se za prijavo terjatve ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da upnik v postopku zaradi insolventnosti ne uveljavlja teh stroškov (šesti odstavek 60. čl. ZFPPIPP). Tudi znesek v tej pravdi uveljavljanih pravdnih stroškov bi torej moral tožnik priglasiti v stečajnem postopku, da bi se stečajna upraviteljica o njem (tudi o priznanju tega dela terjatve) lahko izjavila. Samo v primeru, da terjatve pravdnih stroškov ne bi priznala, bi o stroških postopka odločalo pravdno sodišče. 7. Ker je pravdno sodišče pristojno odločati le o terjatvah, ki v stečajnem postopku niso bile priznane, o zahtevku tožeče stranke za plačilo pravdnih stroškov ni mogoče odločati. Gre za neutemeljeno zahtevo za sodno varstvo (274. čl. ZPP v zvezi s šestim odstavkom 60. čl. ZFPPIPP). Ker je odločitev o zavrženju tožbe že sprejeta (II. točka izreka prvostopenjske sodbe), je odločitev iz III. točke izreka zgolj razveljavljena (3. točka 365. čl. ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče odloča na podlagi drugega odstavka 165. čl. ZPP. Ker je pritožnica uspela zgolj s pritožbo zoper stransko terjatev (III. točko izreka), ne pa zoper odločitev o glavni stvari, do povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni upravičena (prvi odstavek 154. čl. ZPP).