- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cpg 176/2000
ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.176.2000 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 7.4.1999 pozvalo upnika, naj v 8 dneh dopolni svoj predlog za izvršbo s predložitvijo potrdila o plačilu sodne takse, sicer bo sodišče predlog štelo za umaknjen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugotovilo, da dolžnik ni predložil zahtevanih dokazil in ustavilo izvršbo sklicujoč se na 4. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je takso plačal dne 28.5.1999, kar dokazuje z izpiskom prometa na žiro računu (priloga A2).
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvah sodišča druge stopnje napačno tolmačilo določbo 4. odst. 40. čl. ZIZ. Omenjeni odstavek določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Iz povratnice, pripete k predlogu za izvršbo na list. št. 3, izhaja, da je bil sklep s pozivom na plačilo takse z dne 7.4.1999 upniku vročen dne 20.5.1999. Iz izpiska prometa na žiro računu (priloga A2)je razvidno, da je upnik dne 28.5.1999 plačal sodno takso v odmerjenem mu znesku 1.500,00 SIT. Upnik je torej takso plačal v okviru postavljenega osemdnevnega roka in s tem izpolnil zahteve, ki mu jih nalaga 4. odst. 40. čl. ZIZ, zato ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
Ker je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo določbe ZIZ, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.