Jedro

Ravno dejstvo, da je tožeča stranka skupaj s poškodovanim vozilom prejela zapisnik zavarovalnice o ogledu in ocenitvi škode, potrjuje, da je opravila popravilo po naročilu tožene stranke, ki je bila v zapisniku navedena kot lastnica in kateri je tudi izročila popravljeno vozilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 1.014.064,55 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.1998 do plačila, v roku 15 dni.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 234.908,00 SIT stroškov postopka, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo popravila osebnega vozila in obračunanih zamudnih obresti, skupaj v višini 1.014.064,55 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe in tožeči stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v višini 85.600,00 SIT z zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka je v pravočasni pritožbi uveljavljala pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, ki sodišču prve stopnje očita napačen zaključek, da tožena stranka ni naročila popravila vozila, čeprav tožena stranka dejstvu naročila popravila sploh ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je sicer uporabilo ustrezno zakonsko normo iz prvega odstavka 600. člena ZOR, po kateri je zavezan k plačilu opravljenega dela po pogodbi o delu naročnik in je tudi pravilno razlogovalo, da v razmerju do izvajalca dela, razmerje med leasingojemalcem in leasingodajalcem ni relevantno. Prezrlo pa je, da je tožena stranka svojo obrambo na zatrjevani zgrešeni pasivni legitimaciji gradila ravno na tem pravnonerelevantnem dejstvu, to je da k plačilu v konkretnem primeru ni zavezan naročnik, pač pa leasingojemalec, ker naj bi ga k temu strošku zavezovala pogodba o leasingu. Za te trditve je tožena stranka ponudila v dokaz "pogodbene pogoje" (B2), ki naj bi zavezovali k povračilu škode na poškodovanem vozilu leasingojemalca, ker se leasingodajalec ni odpovedal pravici do odškodninskih zahtevkov iz naslova nesreče ali tatvine. Ravno iz te listine pa v zvezi s pravnorelevantnim vprašanjem naročila popravila poškodovanega vozila izhaja, da leasingojemalec v primeru nesreče ni upravičen sam poskrbeti za popravilo vozila pač pa je o nesreči dolžan takoj obvestiti leasingodajalca in zavarovalnico (točka 2.3 pogodbenih pogojev). Da naj bi leasingojemalec v konkretnem primeru ravnal drugače, tožena stranka ni zatrjevala. Če pa je tako, je dal naročilo za popravilo vozila leasingodajalec in ne leasingojemalec. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da Zapisnik o ogledu in ocenitvi škode Zavarovalnice X (A1), s katerim je dobil tožnik naročilo, da popravi vozilo tožene stranke, nima nobene dokazne vrednosti o tem, da je naročila popravilo svojega vozila tožena stranka. Ravno dejstvo, da je tožeča stranka skupaj s poškodovanim vozilom prejela zapisnik zavarovalnice o ogledu in ocenitvi škode potrjuje, da je opravila popravilo po naročilu tožene stranke, ki je bila v zapisniku navedena kot lastnica in kateri je tudi izročila popravljeno vozilo.

Kadar sodišče prve stopnje zmotno presodi listine ali posredno izvedene dokaze , njegova odločba pa se opira samo na te dokaze, mora sodišče druge stopnje s sodbo spremeniti sodbo sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 358. člena ZPP). Ker je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje zmotno presodilo Zapisnik o ocenitvi škode in sodbo o zavrnitvi zahtevka oprlo na zaključek, da tožeča stranka ni dokazala, da ji je tožena stranka naročila popravilo poškodovanega osebnega vozila, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da navedeni zapisnik ravno potrjuje naročilo tožene stranke za popravilo njenega vozila, to pa je tisto pravnorelevantno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku za plačilo opravljenega dela (prvi odstavek 600. člena ZOR) in zamudnih obresti od zapadlosti do plačila (prvi odstavek 277. člena v zvezi s prvim odstavkom 324. člena ZOR), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je utemeljenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Izrek o stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki odmerilo pravdne stroške po specificiranem stroškovniku z dne 16.3.2001 v višini 125.908,00 SIT in pritožbene stroške takse za pritožbo 54.000,00 SIT in za sestavo pritožbe 500 točk po OT (55.000,00 SIT). Ker je tožeča stranka v pravdi uspela, je plačilo stroškov naložilo toženi stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP).