Jedro

Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu.

Izrek

I. Pritožba obdolžene E. P. se zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženka je dolžna plačati sodno takso v znesku 195,00 EUR v roku 30 dni od prejema te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženo E. P. spoznalo za odgovorno storitve prekrškov po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) ter po 1. točki prvega odstavka 24. člena Zakona o osebni izkaznici (v nadaljevanju ZOIzk-1) ter ji je zanju izreklo enotno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR in opomin ter stransko sankcijo odvzema predmeta - osebnega avtomobila znamke Citroen Saxo 1.1 I, reg. št. MB (v nadaljevanju osebni avtomobil), last obdolženke, ki se proda po določbah predpisov, ki urejajo sodni izvršilni postopek, v kolikor stroški prodaje ne presegajo vrednosti vozila, sicer se komisijsko uniči. Prvostopenjsko sodišče je obdolženki prav tako naložilo dolžnost plačila sodne takse v znesku 130,00 EUR in dolžnost plačila stroškov odvoza in skladiščenja vozila ter izdatkov za pričo B. M. v skupnem znesku 100,44 EUR ter nadalje dolžnost plačila stroškov skladiščenja vozila od 1. 2. 2021 dalje in stroškov prodaje ali morebitnega uničenja odvzetega vozila, nastalih po pravnomočnosti te sodbe, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper takšno prvostopenjsko sodbo se pritožuje obdolženka iz razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja očitanih ji prekrškov in zaradi odločitve o sankcijah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje obdolženki očitanih prekrškov, dokazno oceno izpodbijane sodbe pa je utemeljeno oprlo na navedbe v obdolženkinem zagovoru, ki jih je moč oceniti kot priznanje očitanih ji prekrškov ter na izpovedbo v postopku zaslišane priče B. M..

5. Pritožnica v pritožbi poudarja, da ni naklepno vozila osebnega avtomobila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj je bila primorana iti v lekarno in trgovino, zaradi zdravstvenih razlogov pa ni mogla hoditi, torej gre za višjo silo, za taksi pa nima denarja. Po oceni pritožbenega sodišča ne gre za višjo silo, pa tudi za skrajno silo ali prisiljenost ne, ampak za zavestno odločitev obdolženke, da bo vozila v cestnem prometu osebni avtomobil, kljub temu, da te pravice nima, zato ji prvostopenjsko sodišče utemeljeno očita, da je prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 storila z direktnim naklepom. Sicer pa pritožnica šele v pritožbi navaja razloge, zaradi katerih se je odločila za vožnjo osebnega avtomobila v cestnem prometu, medtem ko je v zagovoru pojasnila zgolj, da so jo policisti ustavili nekje 500 metrov od doma na bencinskem servisu, ko si je želela kupiti cigarete, ter da je vozila na res kratki razdalji, zato gre tudi šele za v pritožbi neupoštevno uveljavljanje novih dejstev.

6. Pritožnica meni, da za storitev prekrška po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZOIzk-1 ni odgovorna, saj je imela pri sebi osebno izkaznico na ime E. I., dokument na ime E. P. pa je bil še v delu in traja kakšen teden, da ga dobi. Za čas, ko je bila brez osebne izkaznice, je dobila potrdilo od Upravne enote, s katerim je lahko urejala zadeve na pošti in banki, torej verodostojen dokument. Vendar pritožbeno sodišče opozarja na 1. točko prvega odstavka 24. člena ZOIzk-1, ki določa, da se z globo od 50,00 do 200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki identifikacijskega dokumenta, na katerem so navedeni točni osebni podatki, na katerem fotografija izkazuje pravo podobo imetnika in ki ni poškodovan oz. obrabljen, nima pri sebi ali ga noče dati na vpogled uradni osebi, ki je po zakonu za to pooblaščena. Na osebni izkaznici, ki jo je obdolženka dala na vpogled uradni osebi, bi morali biti torej navedeni točni osebni podatki, sicer pa bi se obdolženka v skladu s prvim odstavkom 3. člena ZOIzk-1 morala pooblaščeni uradni osebi izkazati z drugim identifikacijskim dokumentom, na katerem so navedeni točni osebni podatki, na katerem fotografija izkazuje imetnikovo podobo, česar pa obdolženka ni storila in se je izkazala z identifikacijskim dokumentom, na katerem niso bili navedeni točni osebni podatki. Okoliščine, ki jih pojasnjuje pritožnica v pritožbi, zaradi katerih je ta prekršek storila, je prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri določitvi sankcije za obravnavani prekršek.

7. Pritožbeno sodišče se zato pridružuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je obdolženka storila oz. izpolnila zakonske znake prekrškov po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 ter po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZOIzk-1 tako v objektivnem, kot tudi v subjektivnem smislu, na način, kot to izhaja iz izreka prvostopenjske sodbe, pri čemer se pritožbeno sodišče tudi pridružuje oceni prvostopenjskega sodišča, da je oba očitana ji prekrška storila s krivdno obliko direktnega naklepa.

8. Pritožbeno sodišče prav tako ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče obdolženki za obravnavana prekrška določilo ustrezni glavni sankciji, za prekršek naveden Ad1 izreka prvostopenjske sodbe pa ji je tudi utemeljeno določilo stransko sankcijo odvzema predmeta - osebnega avtomobila. Tako je prvostopenjsko sodišče obdolženki za storjeni prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 določilo predpisano glavno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR, za prekršek po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZOIzk-1 pa je prvostopenjsko sodišče obdolženki namesto glavne sankcije globe ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 21. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določilo opomin. Izrečena enotna sankcija globa v znesku 500,00 EUR in opomin ter stranska sankcija odvzema predmeta - osebnega avtomobila je tako po oceni pritožbenega sodišča ustrezna. Po oceni pritožbenega sodišča tudi niso podane posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev globe, ki je predpisana za storitev prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1, saj obdolženka storitev tovrstnega prekrška ponavlja, poučena pa je tudi bila o možnosti predlagati nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist skladno z 19.a členom ZP-1, v kolikor zaradi premoženjskih razmer izrečene globe in stroškov postopka ne bo zmožna plačati.

9. Pritožbeno sodišče z nosilnimi razlogi, ki jih sodišče prve stopnje navaja kot utemeljitev za odvzem osebnega avtomobila, soglaša. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je obdolženka specialna povratnica, obravnavani prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 ponavlja v krajših časovnih obdobjih. Očitno je torej, da doslej izrečene sankcije pri obdolženki niso dosegle specialno preventivnega namena, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ponavljanje istovrstnih prekrškov obdolženki mogoče preprečiti le z izrekom stranske sankcije odvzema osebnega avtomobila, pri vožnji katerega je bila zalotena in obdolženko na ta način kot voznico izločiti iz cestnega prometa ter ji s tem preprečiti njeno ponavljanje istovrstnega prekrška vožnje osebnega avtomobila v cestnem prometu, kljub temu, da nima veljavnega vozniškega dovoljenja in s tem povečati splošno varnost v cestnem prometu. Obdolženka je lastnica odvzetega osebnega avtomobila, medtem ko je iz izpovedbe kot priče zaslišanega B. M., uporabnika tega vozila, mogoče razbrati, da je zgolj formalno naveden, kot uporabnik osebnega avtomobila, dejansko pa ga uporablja obdolženka sama. Obdolženki je zato stranska sankcija odvzema osebnega avtomobila utemeljeno izrečena, upoštevajoč tudi namen iz prvega odstavka 25. člena ZP-1, to je preprečiti obdolženki nadaljnjo protipravno uporabo osebnega avtomobila.

10. Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradi dolžnosti, ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo pritožnice na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

11. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilu prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 195,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8132 Taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.