Jedro

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru je določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo proti sklepu tega sodišča opr. št. Srg 2015/51463 z dne 14. 12. 2015 zavrnilo.

2. Subjekt vpisa je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom Srg 2015/51463 z dne 14. 12. 2015 v sodni register vpisalo spremembo družbenika in z njim povezane spremembe pri subjektu vpisa G.d.o.o. Subjekt vpisa je proti sklepu, ki ga je izdala sodna referentka, vložil pritožbo, ki pa jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (ZSReg-B; Ur. l. RS, št. 33/07) je v drugem odstavku 24. člena določil domnevo, da je notar, ki je sestavil notarsko listino ali listino pretvoril v elektronsko obliko po tretjem odstavku 28.a člena ZSReg, tudi pooblaščen v imenu subjekta vpisa vložiti predlog za vpis na podlagi take listine, zato posebnega pooblastila takemu predlogu ni treba priložiti. Iz navedenega izhaja, da ima notar v takšnem primeru zakonsko pooblastilo za vložitev vseh tistih predlogov za vpis sprememb v sodni register, ki jih po zakonu lahko vloži subjekt vpisa. Njegovo pooblastilo tako ni omejeno zgolj na primere, ko je subjekt vpisa kot stranka sodeloval pri nastajanju listin, ki so podlaga za vpis sprememb v sodni register, kot to zmotno meni pritožnik, temveč se nanaša na vse primere, ko notar sestavi notarsko listino, ki je podlaga za vpis sprememb v sodni register. Navedena določba je bila namreč med drugim sprejeta z namenom, da se spremembe, ki nastajajo pri subjektih vpisa, čim hitreje vpišejo v sodni register.

6. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno ugotovilo, da je bila notarka, ki je vložila predlog za vpis sprememb pri subjektu vpisa, po določbi drugega odstavka 24. člena ZSReg tudi pooblaščena za vložitev takega predloga.

7. Kadar predlog za vpis v sodni register vloži upravičena oseba, ki hkrati ni oseba pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, se v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena ZSReg predlog za vpis in listine, ki so priložene predlogu, vročijo subjektu vpisa. Ker je notar glede na zgoraj navedeno v tem postopku vpisa predlaganih sprememb pri subjektu vpisa, na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila iz drugega odstavka 24. člena ZSReg, oseba, pooblaščena za zastopanje subjekta vpisa, določba prvega odstavka 31. člena ZSReg v danem primeru ni uporabljiva. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati postopka po 31. členu ZSReg. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 19. členom ZSReg pa ni podana.

8. Navedenega ne spremeni dejstvo, da je spremenjena določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1, po kateri se sedaj za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register, ki je nadomestila prej veljavno določbo prvega odstavka 482. člena ZGD-1, po kateri se je za pridobitelja poslovnega deleža štel le tisti, ki poslovodji prijavi in dokaže pridobitev. Po sedaj veljavnem prvem odstavku 482. člena ZGD-1 tako prenos poslovnega deleža v razmerju do družbe začne učinkovati šele z vpisom novega družbenika v sodni register. Zato subjektu vpisa ni onemogočeno, da uveljavlja svoje pravice in izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi s prenosom poslovnega deleža, ker je bil o prenosu obveščen šele z vpisom sprememb v sodni register, saj šele tedaj novi imetnik poslovnega deleža lahko uveljavlja korporacijskopravna upravičenja, ki jih vključuje poslovni delež (tako kot jih je pred spremembo prvega odstavka 482. člena ZGD-1 lahko uveljavljal s priglasitvijo poslovodji).

9. Morebitne nepravilnosti v zvezi s prenosom poslovnega deleža pa subjekt vpisa lahko uveljavlja s pritožbo zoper opravljeni vpis. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik niti v pritožbi zoper sklep sodne referentke Srg 2015/51463 z dne 14. 12. 2015 niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep drugih pritožbenih razlogov, kot zgoraj navedenih procesnih kršitev, ki pa niso podane, ni navedel. Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da so bili za vpis predlaganih sprememb izkazani vsi zakonski pogoji.

10. Pritožniku glede na navedeno ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zatrjevanega posega v pravico iz 22. člena Ustave RS (pravico do enakega varstva pravic), pa pritožnik ni konkretiziral. 11. Pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg). Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).