Jedro

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, če ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. V takšnem primeru tudi soglasje organa, katerega član je sindikalni zaupnik, ni potrebno, oziroma pomanjkanje soglasja ne predstavlja ovire za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in za samo odpoved te pogodbe. Nasprotno tolmačenje bi sindikalnemu zaupniku zgolj v primeru odklonitve soglasja sindikata omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in njegovo sindikalno dejavnostjo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 16.2.2004, ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in mu še traja, zaradi česar je toženi stranki naložilo, da ga pozove nazaj na delo in mu prizna pravice iz delovnega razmerja ter povrne stroške postopka. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožniku zaradi nekaterih kršitev pogodbenih obveznosti že po roku iz 5. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002), da tožniku ni mogoče očitati kršitve pogodbenih obveznosti, ker v knjigo obiskovalcev ni zavedel serviserjev, pritrdilo pa je zaključkom tožene stranke v odpovedi o kršitvi pogodbene obveznosti v zvezi z uporabo službenega telefona naročnika v zasebne namene. Ker pa tožena stranka ni imela soglasja za odpoved s strani sindikata, glede na to, da je bil tožnik sindikalni zaupnik, je s sklicevanjem na določbe 2. alinee 1. odstavka 113. člena ZDR, 5. odstavka 41. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd, Uradni list RS, št. 40/97 in nadalj.) in 5. odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 73/2000, v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba) odločilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in iz istih razlogov potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je tožnik večkrat kršil pogodbene obveznosti, da je bil večkrat opozorjen na te kršitve, vendar opozorila niso zalegla, da sta kar dva naročnika tožene stranke, katerim je ta zagotavljala varovanje objektov, zahtevala, da se tožnika zaradi njegovega neprimernega obnašanja oziroma nepravilnega izpolnjevanja nalog ne razporeja več k njima in da je tožnika vedno obravnavala zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki niso imele nikakršne povezave s sindikalno dejavnostjo. Po 113. členu ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, vendar le, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da mu delodajalec sicer lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez soglasja sindikata, če delavec ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. O okoliščinah, ali je podana kršitev zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi, tudi ne more odločati kar sindikat, saj je za takšno presojo lahko pristojno le delovno sodišče. Nasprotno tolmačenje bi pomenilo očitno neenakopravnost v primerjavi z obravnavanjem vseh ostalih delavcev in največkrat neopravičeno zaščito sindikalnih zaupnikov. Ob dosedanjem tolmačenju sodišč delodajalec ne bi mogel nikoli odpovedati pogodbe o zaposlitvi sindikalnim zaupnikom.

Na podlagi 375. člena ZPP je bila revizija poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.).

ZDR v 89. členu med drugim določa, da se kot neutemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi štejejo članstvo v sindikatu, udeležba v sindikalnih dejavnostih izven delovnega časa ali udeležba v sindikalnih dejavnostih med delovnim časom v dogovoru z delodajalcem. Poleg tega ZDR vsebuje določbe o zaščiti sindikalnih zaupnikov, ki jih imenuje ali izvoli sindikat, ki ima člane zaposlene pri določenem delodajalcu (1. odstavek 208. člena ZDR). Posebno varstvo zaradi sindikalne dejavnosti je določeno v 2. odstavku 210. člena ZDR, po katerem sindikalnemu zaupniku iz prejšnjega odstavka (to je tistemu sindikalnemu zaupniku, ki uživa varstvo v skladu s 113. členom zakona in ki se določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom) ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postaviti v manj ugoden ali podrejen položaj. Varstvo po navedenem odstavku je povezano s sindikalno dejavnostjo sindikalnega zaupnika, še dodatno posebno varstvo, ki ni vezano zgolj na to, pa je opredeljeno v 2. alinei 113. člena ZDR, po katerem delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa, katerega član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca. S takšno opredelitvijo varstva je zakon usklajen s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvenih olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 14/82, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92), ki v 1. členu določa, da morajo biti predstavniki delavcev (to so po določbi 3. člena tako sindikalni predstavniki kot od drugih delavcev izvoljeni predstavniki delavcev) v podjetju učinkovito zavarovani pred vsakim postopkom, ki bi bil zanje škodljiv, kamor spada tudi odpuščanje zaradi njihovega statusa ali aktivnosti kot predstavnikov delavcev ali zaradi članstva v sindikatu ali zaradi udeležbe v sindikalnih aktivnostih, če ravnajo v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami ali drugimi skupno dogovorjenimi sporazumi. Varstvo sindikalnih zaupnikov je urejeno tudi v kolektivnih pogodbah, pri čemer sta za to zadevo pomembni SKPgd, ki varstvo sindikalnega zaupnika določa v 41. členu, in panožna kolektivna pogodba, ki to določa v 40. členu. Določbi sta skoraj identični in opredeljujeta varstvo sindikalnega zaupnika zaradi sindikalne dejavnosti. Zaradi te dejavnosti sindikalnega zaupnika ni mogoče brez soglasja sindikata razporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežke, mu ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postaviti v manj ugoden oziroma podrejen položaj, vendar le v primeru, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Rok, v katerem je sindikat dolžan podati soglasje, je osem dni, če sindikat ne da soglasja, pa lahko delodajalec sproži postopek pomirjanja.

Iz navedenih določb izhaja, da varstvo sindikalnih zaupnikov ni absolutno. Po 210. členu ZDR se to veže na opravljanje sindikalne dejavnosti, podobno po Konvenciji št. 135, ki določa zaščito zaradi statusa sindikalnih predstavnikov ali njihovih aktivnosti oziroma članstva v sindikatu. Tudi 41. člena SKPgd ter 40. člena panožne kolektivne pogodbe določata varstvo v povezavi s sindikalno dejavnostjo, z dodatnim pristavkom, da je to varstvo omejeno le na ravnanje sindikalnih zaupnikov v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Varstvo po 2. alinei 1. odstavka 113. člena ZDR je nekoliko širše, saj ni vezano izrecno na sindikalno dejavnost oz. aktivnosti sindikalnega zaupnika, kljub temu pa je tudi v tem primeru (varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) vezano na ravnanje zaupnika v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. To po nasprotnem razlogovanju pomeni, da delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi tudi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku, če ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. V takšnem primeru tudi soglasje organa, katerega član je sindikalni zaupnik, ni potrebno, oziroma pomanjkanje soglasja ne predstavlja ovire za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in za samo odpoved te pogodbe. Nasprotno tolmačenje bi sindikalnemu zaupniku zgolj v primeru odklonitve soglasja sindikata omogočalo popolno zaščito, torej tudi zaščito v primerih hujših kršitev pogodbenih obveznosti, ki nimajo povezave z njegovim statusom in njegovo sindikalno dejavnostjo.

Tudi zaščite sindikalnega zaupnika, ki izhaja iz navedenih določb SKPgd in panožne kolektivne pogodbe, ni mogoče razumeti tako, kot sta zaključili nižji sodišči. Po teh določbah je namreč zaščita vezana le na sindikalno dejavnost sindikalnega zaupnika oziroma njegove sindikalne aktivnosti in je dodatno omejena na njegovo ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Le v primeru takšnega ravnanja je soglasje sindikata pogoj za začetek disciplinskih ali podobnih postopkov zoper sindikalnega zaupnika.

Glede na to, da je bila tožniku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki niso bile povezane z njegovo sindikalno dejavnostjo oziroma aktivnostjo, sta se sodišči druge in prve stopnje neutemeljeno oprli na določbi 41. člena SKPgd in 40. člena panožne kolektivne pogodbe. Prav tako odločitve v tem sporu ni mogoče opreti na določbo 2. alinee 1. odstavka 113. člena ZDR, ki sicer zaščite sindikalnega zaupnika ne veže le na njegove sindikalne aktivnosti, vendar je pogojena z ravnanjem v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Glede na to tudi izrecna odklonitev soglasja sindikata v primerih ravnanja v nasprotju z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi ne more predstavljati ovire za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišči druge in prve stopnje kljub zaključku o tem, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso povezane z njegovo sindikalno dejavnostjo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z zaščito sindikalnega zaupnika nista presojali zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi po določbi 2. odstavka 88. člena ZDR, po kateri delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, če so razlogi iz prejšnjega odstavka (v konkretnem primeru krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi) resni in utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Sodbi sta v tem delu bistveno pomanjkljivi, saj ne vsebujeta ugotovitev o teh dejstvih in o njihovi pravni presoji.

Ker je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan še pred uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. List RS št. 2/2004) glede na določbo 2. odstavka 84. člena ZDSS-1 ni bilo pogojev za vrnitev zadeve le sodišču druge stopnje. Zaradi tega je revizijsko sodišče na podlagi 2. odst. 380 čl. ZPP razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče bo moralo dopolniti dokazni postopek zaradi ugotovitve okoliščin o tem, ali že ugotovljena kršitev pogodbenih obveznosti (nedovoljena uporaba službenega telefona naročnika v privatne namene v oktobru 2003) predstavlja razlog, ki je resen in utemeljen ter onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama.

V posledici razveljavitve izpodbijane sodbe je odločanje o revizijskih stroških pridržano za končno odločbo (3. odstavek 165 člena ZPP).