Jedro

Pri tožniku je ugotovljena hujša kontraktura štirih prstov zaradi posledic poškodbe pri delu dne 26. 11. 1990, ki je 30 % telesna okvara po veljavnem Samoupravnem seznamu telesnih okvar, za kar tožnik prejema tudi invalidnino v ustreznem znesku. Drugih telesnih okvar pri tožniku ni izkazanih. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana 70 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu, s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 25. 3. 2013 in št. ... z dne 23. 11. 2012 in zavrnilo zahtevek, da se pri tožniku ugotovi 70 % telesna okvara, nastala kot posledica nezgode pri delu dne 26. 11. 1990 in da se mu prizna invalidnina za telesno okvaro. Menilo je, da je pri tožniku tožena stranka v predsodnem postopku pravilno ugotovila 30 % telesno okvaro po poglavju VI. B, točka 15. a (hujše kontrakture štirih prstov) zaradi posledic poškodbe pri delu dne 26. 11. 1990. 2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da mu je bila že 20. 11. 2012 izdana odločba, s katero je bila zavrnjena njegova pravica do invalidnine za telesno okvaro. Sam je tožbo vložil predvsem zaradi tega, ker je toženka ugotovila, da pri njemu obstaja 30 % telesna okvara in da je ta okvara nastala 26. 11. 1990 kot poškodba pri delu. To, da je razporejen v I. kategorijo invalidnosti in da v BIH dobiva invalidsko pokojnino pa toženka nikjer ne omenja. Meni, da bi mu glede na to, da je rojen leta 1943 pripadala že invalidska pokojnina, v kolikor pa tožena stranka še nadalje meni, da mu gre invalidnina, potem mu pripada odškodnina, ki je nikoli ni dobil. Nemogoče se mu zdi, da ima že od leta 1990 dalje status invalidnosti III. kategorije, čeprav se njegovo zdravstveno stanje slabša in zahteva, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPP). Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 25. 3. 2013, s katero je bilo ugodeno pritožbi tožnika zoper odločbo Območne enote A. z dne 23. 11. 2012 in je bila ta odločba odpravljena. Tožniku je bila priznana pravica do invalidnine za 30 % telesno okvaro, nastalo dne 26. 11. 1990 zaradi posledic poškodbe pri delu in se mu je invalidnina odmerila v znesku 41,76 EUR na mesec in se mu izplačuje od 1. 2. 2012 dalje.

6. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval na glavni obravnavi dne 21. 1. 2015 in sicer tako, da naj se odpravita odločbi tožene stranke z dne 25. 3. 2013 in z dne 23. 11. 2012 ter da naj se pri tožniku ugotovi 70 % telesna okvara kot posledica nezgode pri delu z dne 26. 11. 1990 in se mu prizna invalidnina za navedeno TO.

7. Pritožbeno sodišče tako ne more slediti pritožbenim navedbam v smeri, da bi moralo sodišče tožniku priznati sorazmerni del invalidske pokojnine ali odškodnino za TO, saj kaj takšnega tožnik niti ni vtoževal niti o tem prvostopenjsko sodišče ni razsojalo. V zvezi s tem so tudi irelevantne pritožbene navedbe o slabšanju zdravstvenega stanje in da je nemogoče, da bi pri tožniku še nadalje obstajala III. kategorija invalidnosti, saj naj bi mu v BIH bila priznana I. kategorija invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine.

8. Kot je pritožbeno sodišče že navedlo, je prvostopenjsko sodišče razsojalo glede dokončne odločbe toženke o telesni okvari tožnika in o invalidnini za TO. Pri tem je, v okviru dejanskega stanja ugotavljalo, kakšne TO ima tožnik.

9. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je dana v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki se na podlagi določbe 390. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami - ZPIZ-2) uporablja za postopke za uveljavljanje pravic, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Po določbi prvega odstavka 143. člena ZPIZ-1 je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V tretjem odstavku istega člena je določeno, da vrsto TO in odstotke teh okvar določi minister pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. Glede na to, da na podlagi te določbe ni bil izdan Seznam TO, je potrebno pri presoji upoštevati Samoupravni o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89 - v nadaljevanju: Seznam TO).

10. Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je tožnik pri bosanskem nosilcu zavarovanja dne 4. 7. 2012 vložil zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, o čemer je nato odločala toženka v predsodnem postopku in katero dokončno odločitev je tožnik izpodbijal s tožbo pred prvostopenjskim sodiščem. Prvostopenjsko sodišče je tožniku zelo primerno pojasnilo, da mora biti za ugotovitev telesne okvare podano zdravstveno stanje, ki je določeno v Seznamu TO, da se lahko ugotovi ustrezen odstotek telesne okvare.

11. Glede sluha je bilo ugotovljeno, da znaša izguba sluha pri tožniku po Fowlerju 34,2 %. Navedeni odstotek izgube sluha ne ustreza odstotkom določenem v Seznamu TO za ugotovitev TO zaradi sluha. Izguba sluha mora biti najmanj 60 % po Fowlerju, da bi bila podana 40 % TO (skupna izguba sluha). Prvostopenjsko sodišče v 11 točki obrazložitve pojasni, kakšen je odstotek TO pri različnih izgubah sluha, kakor je to določeno v II. poglavju Kranialni živci, vid in sluh, podpoglavje C - Sluh in vestibularni sindromi (točka 14 in točka 15).

12. Glede ohranjene funkcionalnosti obeh rok, ob trditvah tožnika, da nima moči v rokah in da mu predmeti padajo iz rok je prvostopenjsko sodišče pravilno navedlo, da to stanje ne ustreza stanju, ki je določen v Seznamu TO za ugotovitev telesne okvare. Pri funkcionalnih motnjah zgornjih okončin je možno ugotoviti TO pri nepregibnosti ramenskega sklepa, pri motnjah komolčnega sklepa, nepregibnosti podlakta, nepregibnosti ročnega sklepa, popolni neuporabnosti cele roke, kar pa pri tožniku ni podano.

13. V zvezi z nogami po poglavju VII. Spodnje okončine Seznama TO so v podpoglavju A določene izgube nog, goleni in stopal. V podpoglavju B pa so naveden funkcijske motnje, kjer je v točki 12 določena skrajšava noge od 4 - 7 cm in v takšnem primeru je možno ugotoviti 30 % TO. Pri tožniku gre za to, da je njegova leva noga krajša za 3 cm, kar ne ustreza stanju, določenem v Seznamu TO za ugotovitev TO.

14. Pri tožniku je na levi roki ugotovljena amputacija prve falange kazalca, vendar to ne zadošča, da bi bili izpolnjeni pogoji iz 6. točke poglavja VI. - Zgornje okončine, podpoglavje A, saj navedena točka za ugotovitev TO določa izgubo enega prstnega členka na palcu in po dva prstna členka, na katerihkoli štirih prstih ene roke oz. izgubo enega prstnega členka na palcu in po dva prstna členka na kazalcu in dveh prstnih členkov, na katerihkoli dveh prstih ene roke oz. izgubo enega prstnega členka na palcu in po dva prstna členka na sredincu, prstancu in mezincu ene roke oz. izgubo po dveh prstnih členkov na vseh štirih prstih ene roke, razen na palcu.

15. Pri tožniku gre za hujšo kontrakturo štirih prstov zaradi posledic poškodbe pri delu z dne 26. 11. 1990, kar je 30 % telesna okvara po poglavju VI. B, točka 15 a. 16. Drugih telesnih okvar pri tožniku ni. Tako je tožena stranka v predsodnem postopku in sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, da je pri tožniku podana 30 % telesna okvara zaradi poškodbe pri delu in zaradi tega tudi ni odpravilo dokončne odločbe tožene stranke z dne 25. 3. 2013, saj pri tožniku ni 70 % telesne okvare, temveč gre zgolj za 30 % TO, za kar pa prejema invalidnino v znesku 41,76 EUR na mesec od 1. 2. 2012 dalje.

17. Tožnik v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, nikjer pa v pritožbi ne navede, v čem je to dejansko stanje nepravilno in napačno ugotovljeno.

18. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega v skladu s 353. členom pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.