Jedro

V primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe.

Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti. Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Toženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku stroške revizijskega postopka v znesku 280,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvršba na osebno vozilo Renault Scenic 1.5 DCI, št. šasije ..., reg. št. ... (v nadaljevanju osebno vozilo), ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Lenartu pod opr. št. In 80/2015, ni dopustna (I. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnika (II. točka izreka). V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v stroškovni odločitvi (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) spremenilo (I. točka izreka); sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka). Sklenilo je, da pravdni stranki vsaka krijeta svoje pritožbene stroške (III. točka izreka).

3. Na predlog toženke je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 357/2017 z dne 15. 2. 2018 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali ima leasingojemalec, ki je z leasingodajalcem sklenil pogodbo o leasingu premičnine (vozila), na predmetu leasinga pravico, ki preprečuje izvršbo upnika leasingodajalca, ob tem, da je ta predmet prevzel v posest in delno izpolnil pogodbene obveznosti.

4. Toženka je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne; podrejeno temu je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Priglasila je stroške revizijskega postopka.

5. Tožnik je v odgovoru na revizijo predlagal zavrnitev revizije in priglasil stroške revizijskega postopka.

**Glede uporabe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)**

6. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, to je pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Postopek pred Vrhovnim sodiščem se je zato na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E nadaljeval po določbah ZPP, ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E. **Ugotovljeno dejansko stanje**

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhaja: – tožnik (v nadaljevanju tudi leasingojemalec) je s A., d. o. o. (v nadaljevanju leasingodajalec), sklenil Pogodbo o finančnem leasingu, št. 13091, z dne 24. 7. 2013 (v nadaljevanju leasing pogodba), za osebno vozilo; - tožnik je obroke leasinga redno plačeval; - v 5. členu leasing pogodbe je določen obvezen odkup predmeta leasinga po vnaprej dogovorjeni ceni 100,00 EUR, ki se plača hkrati z zadnjim obrokom; - osebno vozilo je bilo zarubljeno v izvršilnem postopku In 80/2015 pred Okrajnim sodiščem v Lenartu, ki se vodi na predlog toženke kot upnice nad leasingodajalem; - tožnik je med tem postopkom predčasno odplačal vse obroke leasinga in odkupno vrednost vozila v znesku 100,00 EUR.

**Jedro revizijskih navedb**

8. Toženka izpodbijani sodbi očita zmotno razlago pojma „pravica, ki preprečuje izvršbo“ iz 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Vozilo je bilo v korist toženke zarubljeno, ko je bil nesporni pravni lastnik osebnega vozila toženkin dolžnik in ne tožnik. Tožnik v času rubeža ni imel stvarne pravice na predmetu rubeža, ampak obligacijsko pravico, ki ne preprečuje izvršbe. To okoliščino sta sodišči nepravilno skušali premostiti s konstruktom pravice v pričakovanju. Temeljna pravica, ki preprečuje izvršbo (enako pa velja tudi v stečajnem postopku), je lastninska pravica. Sodna praksa je res priznala enak učinek tudi lastninski pravici v pričakovanju in v določenih primerih tudi nelastnikom (npr. najem, depozit, posoda), a je takšne primere treba razlagati skladno z notranjim pravnim redom. Revidentka meni, da gre v obravnavanem primeru za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. Pravica tožnika ne more imeti učinka izločitvenega zahtevka v izvršbi ali stečaju, saj zakonodaja ne daje podlage za učinkovanje te pravice v razmerju do tretjih oseb. Z razlago, ki jo ponuja izpodbijana sodba, se po mnenju revidentke nedovoljeno širi domet pravic, ki preprečujejo izvršbo na vse obligacijske pravice, ki temeljijo na zavezovalnem pravnem poslu, ruši se notranja pravna skladnost, odpirajo se široke možnosti za zlorabe dolžnikov v izvršbi, predmete leasinga pa se v celoti izvzema iz izvršbe, saj ne morejo biti predmet izvršbe niti upnikov leasingodajalca niti upnikov leasingojemalca. Sklicevanje sodišč na sedaj veljavni sedmi odstavek 29. člena Zakona o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-2)1 po mnenju revidentke ni pravilno, saj velja za razmerja, ki so nastala po uveljavitvi zakona; poleg tega je takšna zakonska ureditev tudi protiustavna, saj nesorazmerno omejuje pravice upnikov leasingodajalca.

**Povzetek odgovora na revizijo**

9. Tožnik ugovarja navedbam revidentke s pojasnili, da je bil namen, ki ga je zasledoval z leasing pogodbo, najeti vozilo in po odplačilu obrokov postati lastnik vozila. Meni, da je na podlagi takšnih pogodbenih določb pravilen zaključek sodišč, da je pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, saj je bila pridobitev lastninske pravice v celoti odvisna od njegovih dejanj. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. Ker je tožnik dosledno izpolnjeval leasing pogodbo meni, da ga ne morejo zadeti pravne posledice iz sfere leasingodajalca. Leasingojemalec je de facto neposredni lastniški posestnik stvari, saj ima stvar v posesti kot svojo, pogodbeni interes leasingodajalca pa ni, da ostane formalni lastnik predmeta leasinga. Toženka bi lahko predlagala rubež denarne terjatve, a se tega načina izterjave svoje terjatve ni poslužila.

**Presoja utemeljenosti revizije**

10. Revizija ni utemeljena.

11. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, da sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (prvi odstavek 64. člena ZIZ). Če je njegov ugovor v izvršilnem postopku zavrnjen, lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ), ker ima na zarubljenem predmetu lastninsko (ali drugo) pravico, ki preprečuje izvršbo.

12. Leasing je gospodarski posel financiranja investicij, predvsem nabave opreme, pogodba o leasingu pa je pravno orodje, s katerim se uresniči takšno ekonomsko razmerje.2 V poslovni praksi so se razvili različni tipi leasing pogodb. Temeljna vsebina leasing pogodbe je v tem, da leasingojemalec dobi stvar od leasingodajalca v uporabo, investicijo pa financira (tj. stvar kupi) leasingodajalec.3 Vezni člen so dajatve jemalca leasinga, ki je kot nasprotno izpolnitev dolžan plačati »rabnino«.4,5 Pri finančnem leasingu gre za prenos vseh pomembnih oblik tveganja in koristi, povezanih z lastništvom najetega sredstva, na leasingojemalca. Prenaša se ekonomsko lastništvo, ki njegovemu imetniku daje neomejeno pravico do uporabe oziroma izkoriščanja stvari. Ekonomski lastnik nima pravice do prometa s stvarjo, ki je predmet najema (ne more je prodati), saj je njen pravni lastnik leasingodajalec. Za finančni leasing je značilna trdnost obligacijskega razmerja, saj pogodbe ne moreta enostransko razvezati niti leasingodajalec niti leasingojemalec, čas trajanja pogodbe pa je sorazmeren gospodarsko običajnemu času uporabe predmeta.6 Temeljna kavza leasing pogodbe je tako v uporabi predmeta leasinga, v poslovni praksi pa stranke v pogodbo pogosto vnašajo določbe, na podlagi katerih ob koncu pogodbeno dogovorjenega obdobja leasinga pride do prenosa lastninske pravice na predmetu leasinga na leasingojemalca bodisi že na podlagi leasing pogodbe bodisi na podlagi prodajne pogodbe, sklenjene po uresničitvi odkupne opcije, z elementi, ki so že določeni v leasing pogodbi (odkupna vrednost). V slovenski pravni ureditvi ni predpisov, ki bi neposredno urejali ta posel modernega avtonomnega gospodarskega prava. Poglavitni pravni vir takšnega pravnega razmerja je zato vsakokratni zapis pogodbenih določil, ki določajo vsebino pravic in obveznosti sopogodbenikov. Ker je stranka obravnavane leasing pogodbe tožnik kot potrošnik, se za njeno presojo uporabljajo tudi določila Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)7 in tedaj veljavni Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1).

13. Za pravilno opredelitev pravne narave leasinga je treba ločiti pravne in ekonomske elemente posla. Ekonomske značilnosti pogodbe, posebej način financiranja, govore le o kavzi pogodbe, ne pa o njeni pravni naravi. Pravno gledano gre za inominatno pogodbo civilnega prava, za katero uporabljamo pravila, ki veljajo za klasične nominatne pogodbe civilnega in gospodarskega pogodbenega prava. V pogodbah o finančnem leasingu, ki se pojavljajo v vrstah različic, se prepletajo elementi najemne in prodajne pogodbe.8 Pri presoji pravne narave konkretne pogodbe je zato ob upoštevanju tipološke pogodbene svobode treba izhajati iz dogovora strank v konkretnem pogodbenem razmerju.

14. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da v primeru, ko pogodba o finančnem leasingu vsebuje bodisi klavzulo, da njen predmet s plačilom zadnjega obroka postane last leasingojemalca, bodisi klavzulo, da predmet postane njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame (tudi) značilnosti prodajne pogodbe; v nasprotnem primeru, ko pogodba o leasingu ne vsebuje nobene od teh klavzul (oziroma vsebuje zgolj opcijo odkupa), pa pogodba prevzame značilnosti najemne pogodbe.9,10

15. Do sprejetja (novega) ZPotK-2, ki se uporablja od 3. 3. 2017 dalje, primeri prisilne izvršbe zoper leasingodajalca na predmetu leasinga niso bili pravno urejeni.11 Niti ZIZ niti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)12 namreč ne urejata pravnega položaja leasingojemalca za primer stečaja leasingodajalca ali prisilne izvršbe na predmetu leasinga. Naloga Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru je zato zapolniti ugotovljeno pravno praznino na podlagi pravnih pravil in pravnih načel, ki jih je izoblikoval zakonodajalec ter v skladu s sklepom o dopustitvi odgovoriti na vprašanje, ali ima leasingojemalec, ki je z leasingodajalcem sklenil pogodbo o leasingu premičnine (vozila) na predmetu leasinga, pravico, ki preprečuje izvršbo upnika leasingodajalca, ob tem, da je ta predmet prevzel v posest in delno izpolnil pogodbene obveznosti. Sodišči nižjih stopenj sta v okoliščinah konkretnega primera na vprašanje pravilno odgovorili pritrdilno.

16. Obravnavana leasing pogodba nedvomno vsebuje elemente najemne pogodbe, ki se kažejo v dogovoru, da je dajalec lesinga za določen čas prepustil predmet najema tožniku v uporabo in za to dobival plačilo; vendar pa na drugi strani, upoštevaje prej citirano sodno prakso, kaže (tudi) močne elemente prodajne pogodbe glede na to, da v 5. členu vsebuje zavezo leasingojemalca, da bo po končanem obdobju leasinga odkupil najeto vozilo. Vsebina te določbe utemeljuje sklepanje, da je bil namen sopogodbenic poleg najema tudi v prenosu lastninske pravice na predmetu leasinga po plačilu zadnjega obroka leasinga in simbolične odkupne vrednosti, zato zanjo veljajo pravila o prodaji na obroke s pridržkom lastninske pravice po Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ, 520. do 526. člen) in ZVPot (49. do 56. člen), pa tudi določbe tedaj veljavnega ZPotK-1, ki se nanašajo na tovrstne pogodbe.13

17. Pridržek lastninske pravice pomeni pogojni prenos lastninske pravice, pri katerem je položaj strank med trajanjem pridržka svojevrsten. Kupec pridobi neposredno nelastniško posest stvari in pričakovalno pravico, da bo pridobil lastnino, ko bo odložni pogoj razpolagalnega pravnega posla (plačilo kupnine) izpolnjen. Na tej podlagi mu je zagotovljeno varstvo pred motenjem posesti; prodajalcu pa v času visečnosti pogoja ostane le gola lastninska pravica.14 Pridržek lastninske pravice traja, dokler kupec ne plača kupnine, z izpolnitvijo tega pogoja (ki je v okoliščinah obravnavane leasing pogodbe izključno odvisna od volje leasingojemalca) pa lastninska pravica na premičnini preide na kupca (oziroma leasingojemalca).

18. Pričakovanje pridobi status pričakovalne pravice, ko je gotovo, da bo nastala polna pravica. Upoštevaje določbe konkretne leasing pogodbe je bilo pričakovanje leasingojemalca, ki ima stvar na podlagi obligacijskopravne izročitve že v posesti in ki obroke leasinga redno plačuje, nedvomno v fazi predstopnje k polni pravici, saj mu nastanka lastninske pravice leasingodajalec ni več mogel preprečiti.15 Pri rednem obročnem plačevanju je pričakovalna pravica kupca varovana vse do plačila zadnjega obroka in se s plačevanjem obrokov le še povečuje. Ta pravno varovan pridobitni položaj upnikom leasingodajalca preprečuje izvršbo na predmetu leasinga.16 Ustavno sodišče je (sicer vezano na nepremičnine) že večkrat poudarilo, da pravica do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v povezavi s t. i. pričakovalnimi pravicami.17 Tudi leasingojemalec se torej lahko uspešno sklicuje na svojo (obligacijsko) pravico, če izkaže, da obstaja njegov konkretni, na veljavnem pravu temelječi zahtevek za pridobitev lastninske pravice. Ta zahtevek mora biti na pravu temelječe pričakovanje pridobitve lastninske pravice in ne samo upanje na njeno pridobitev.18 Ker tožnika varujejo tudi posebne določbe ZVPot, prodajalec ob rednem plačevanju obrokov leasinga nima pravice do odstopa od pogodbe (52. člen ZVPot), zato je njegov položaj treba varovati tudi v razmerju do upnikov leasingodajalca. Ne drži trditev revidentke, da so ti v okviru svojih pravic ostali brez varstva. Na voljo so namreč imeli možnost predlagati izvršbo na terjatev, ki jo je imel leasingodajalec do leasingojemalca.

19. Neutemeljeno je tudi sklicevanje revidentke, da bi se pogodba o prodaji s pridržkom v stečajnem postopku obravnavala kot vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba,19 saj gre v obravnavanem primeru za pravdo, ki izvira iz izvršilnega postopka, in ne za stečaj leasingodajalca. Pa tudi sicer je izid v stečajnem postopku v takem primeru vselej odvisen od odločitve stečajnega upravitelja, ali bo zahteval izpolnitev pogodbe ali bo od pogodbe odstopil.20 Ker odstop od pogodbe preveč posega v pričakovalno pravico kupca, je ta možnost stečajnega upravitelja v tujih pravnih sistemih močno vprašljiva in kritizirana, v nemški zakonodaji pa celo izključena.21 Odstop od pogodbe namreč lahko bistveno bolj obremeni stečajno maso prodajalca, saj je stečajna masa v takem primeru (lahko) dodatno obremenjena še s kondikcijskim in morebitnim odškodninskim zahtevkom kupca, kar za upnike prodajalca pomeni slabše možnosti poplačila njihovih terjatev.

20. Po pojasnjenem so prazni in neutemeljeni očitki revidentke, da se s stališči izpodbijane sodbe nevarno širi domet pravic, ki preprečujejo izvršbo na vse obligacijske pravice, saj to ne drži. Pričakovalna pravica leasingodajalca je namreč predstopnja lastninske pravice, lastninska pravica z odbitkom22 oziroma nekakšno "vmesno" lastninsko stanje, ko pravnoposlovni pridobitelj lastninske pravice pravno formalno sicer še ni lastnik stvari, a je le od dejanj leasingojemalca odvisno, ali bo lastninsko pravico pridobil. Upoštevaje vsebino razmerja med leasingojemalcem in leasingodajalcem ima torej tožnik na podlagi pridobljenih upravičenj t. i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ),23 saj njegova pravica prevlada nad pravico do poplačila terjatve upnika v izvršilnem postopku.24 **Odločitev o reviziji**

21. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o stroških**

22. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o stroških revizijskega postopka toženke je vsebovana v odločitvi o glavni stvari in je posledica njenega neuspeha z izrednim pravnim sredstvom (154. člen ZPP). Toženka mora tožnici povrniti stroške revizijskega odgovora (II. točka izreka). Sodni postopek v zadevi se je začel po uveljavitvi Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT)25 zato so stroški revizijskega postopka glede na čas vložitve tožbe odmerjeni po OT.

23. Ob upoštevanju revizijsko sporne vrednosti in vloženega stroškovnika tožnika, je Vrhovno sodišče kot revizijske stroške tožniku priznalo 600 točk za odgovor na revizijo (tar. št. 21/3) in 12 točk za stroške po 11. členu OT, kar upoštevaje vrednost točke, določene v prvem odstavku 13. člena OT, znaša 280,90 EUR.

1 Uradni list RS, št. 77/2016. 2 Grilc, Peter; Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarskega prava. Gospodarski vestnik, 1996, str. 158. 3 Jadek Pensa, Dunja; Nekatere sporne pogodbene klavzule pri indirektnem finančnem lizingu. Pravosodni bilten, 3/2003, str. 205. 4 Rabnina vključuje poleg nadomestila za rabo tudi amortizacijo, stroške financiranja, dobiček leasingodajalca idr. 5 Grilc, Peter; Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarskega prava. Gospodarski vestnik, 1996, str. 160-168. 6 Jadek Pensa, Dunja; Nekatere sporne pogodbene klavzule pri indirektnem finančnem lizingu. Pravosodni bilten, 3/2003, str. 207. 7 Tako tudi 7. točka obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 27/2016 z dne 15. 9. 2016. 8 Grilc, Peter; Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarskega prava. Gospodarski vestnik, 1996, str. 167. 9 Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 280/2002 z dne 12. 2. 2004, II Ips 105/2004 z dne 25. 3. 2004, II Ips 237/2008 z dne 16. 6. 2011, II Ips 736/2008 z dne 15. 3. 2012, II Ips 1056/2008 z dne 29. 3. 2012, II Ips 42/2010 z dne 25. 7. 2013, II Ips 27/2016 z dne 15. 9. 2016. 10 Nekateri avtorji v primeru, ko je določena zgolj opcija odkupa predlagajo, da se takšno pogodbo v času trajanja leasinga presoja po določbah o najemu, možnost odkupa pa po določbah o predpogodbi. Tako Berden, Andrej; Pogodba o leasingu. Center za samoupravno normativno dejavnost. Ljubljana, 1978. Glej tudi stališče Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 27/2016 z dne 15. 9. 2016. 11 Za razmerja, v katerih so udeleženi potrošniki pravni položaj leasingojemalca v situaciji, kot je obravnavana, od 3. 3. 2017 dalje ureja sedmi odstavek 29. člena ZPotK-2, ki se glasi: „Kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno.“ Vendar uporaba te določbe, upoštevaje prehodne in končne določbe ZPotK-1, za obravnavani primer ni uporabljiva. 12 Kot zakon, ki ureja srečaj kot generalno izvršbo. 13 Uradni list RS, št. 59/2010, 77/2011, 30/2013, 81/2015. 14 Juhart, Miha v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga. GV založba Ljubljana, 2003. Str. 356-358. 15 Leasingojemalca kot potrošnika namreč varujejo tudi posebne določbe ZVPot, ki prodajalcu ob rednem plačevanju obrokov leasinga odrekajo pravico do odstopa od pogodbe (52. člen ZVPot). 16 Glej tudi sodbo nemškega Zveznega Vrhovnega sodišča BGH VIII ZR 242/68 z dne 11. 11. 1970. 17 Tako Ustavno sodišče med drugim v 9. točki odločbe Up-77/04 z dne 11. 10. 2006. 18 Glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007, 32. točka. 19 Glej 24. člen ZFPPIPP. 20 Glej 267. člen ZFPPIPP. 21 Vrenčur, Renato; Moderne oblike zavarovanja plačil. GV založba, Ljubljana 2005, str. 363. 22 Vrenčur, Renato; Pridržek lastninske pravice v pogojih insolventnosti in izvršbe, Pravna praksa, letnik 21, GV Založba, Ljubljana 2002, po: Larenz/Wolf, Allgemeiner Teil des Bürgerlichen Recht, Verlag C. H. Beck, München 1997, str. 317-318, 961; Wolf, Sachenrecht, Verlag C. H. 23 Tako sklep Vrhovnega sodišča Sklep II Ips 78/2010 z dne 13. 9. 2012. 24 Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča II Ips 284/2015 z dne 18. 2. 2016. 25 Uradni list RS, št. 2/2015, 28/2018.