Jedro

Zakonito je lokacijsko dovoljenje, če je izdano z zahtevami PUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Uprave za urbanizem občine z dne 2.10.1992, s katero je bilo izdano Ž.I. in S. lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo dela gospodarskega poslopja v stanovanjske namene in dozidavo, vse na zemljiščih parcel št. 395/2 in 396/2. V tožbi tožeča stranka navaja, da ne more soglašati z odločbo o izdaji lokacijskega dovoljenja, ki jo je izdala Uprava za urbanizem občine. Meni, da bodo z gradnjo porušene lokalne, urbane in arhitektonske značilnosti, poleg tega pa še meni, da je bila v postopku preširoko tolmačena služnost, ki jo je tožeča stranka priznala investitorjem. Meni, da je priznana služnost le za potrebe gospodarskega poslopja, ne pa tudi za stanovanjske potrebe. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka tožbene navedbe. Vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V 2. odstavku 54. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN) je določeno, da se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom zakona graditev prepovedana, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Zato je tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno upoštevala določbe odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote K. (Uradni vestnik Gorenjske št. 12/89). Ta namreč za ureditveno območje IV med drugim določa, da je možna sprememba namembnosti gospodarskih poslopij v stanovanjske oziroma turistične namene in da je sprememba dopustna pod pogoji, da ostane objekt arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo. Prav zato je investitorjem že prvostopni organ določil pogoje pod katerimi je možna adaptacija gospodarskega poslopja in sprememba namembnosti iz gospodarskih v stanovanjske namene. Pod pogoji določenimi v lokacijskem dovoljenju bi objekt ostal arhitektonsko skladen z obstoječo zazidavo, s tem pa bi bili tudi izpolnjeni pogoji, ki jih zahteva citiran odlok.

Sodišče soglaša tudi z zaključkom tožene stranke glede služnosti poti, za katero tožeča stranka meni, da je tolmačena preširoko. Tožeča stranka je s sodno poravnavo z dne 11.6.1992 dovolila trajno brezplačno služnostno pravico poti vsake vrste od javne ceste preko svojega zemljišča s parcelno št. 397/2 za potrebe spornega dela gospodarskega poslopja. Ker gre za služnost poti vsake vrste, ta služnost ne more biti omejena samo na služnost poti za gospodarske potrebe, ampak gre za služnost poti vsake vrste za potrebe dela stavbe, ki je bilo gospodarsko poslopje in se s spremembo namembnosti spreminja v stanovanjski objekt. Zato so na strani investitorjev izpolnjene vse zahteve, ki so potrebne za izdajo lokacijskega dovoljenja, to pa tudi pomeni, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke izdana v skladu z veljavnimi predpisi.

Zaradi povedanega je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).