Jedro

Presoja višine nepremoženjske škode za telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem in duševne bolečine zaradi skaženosti ter zmanjšane življenjske aktivnosti.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba - v zavrnilnem delu spremeni tako, da se prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo zviša za 8.814,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.10.2005 dalje, - v 4. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške pravdnega postopka v višini 4.170,17 EUR skupaj z zakonskim zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje.

2. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v preostanku 3. točke izreka potrdi.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 268,42 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo 18.808,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 15.298,56 EUR od 27.10.2005, od zneska 657,15 EUR od 27.10.2005 dalje in od zneska 2.852,84 EUR od 6.2.2006 dalje. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zneska 10.148,56 EUR (prej 2.432.000,00 SIT) za čas od 27.10.2005 do 17.5.2006, v preostanku pa tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.670,43 EUR.

Zoper navedeno sodbo se po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pritožuje tožeča stranka. Izpodbija odmerjeno denarno odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter skaženosti. Opozarja, da je bilo tožnikovo zdravljenje zelo dolgotrajno, zapleteno, povezano s številnimi preiskavami in posegi. Tožnik je bil tedaj še otrok, zato je bila zanj to še bolj travmatična izkušnja, predvsem ko je bil v bolnici, daleč od staršev, vezan na invalidski voziček, kasneje tudi bergle. Tožnik bolečine trpi še sedaj, zaradi posledic pa je tudi izgubil letnik šolanja. Kvaliteta tožnikovega življenja je po nesreči bistveno nižja, slabo spi, je razdražljiv, ima občasne vrtoglavice, hude težave pri koncentraciji in bolečine. Premalo je bilo upoštevano, da je bil tožnik pred poškodbo aktivni športnik, želel je nadaljevati športno kariero tudi s šolanjem na športnem oddelku, kamor zaradi posledic poškodb ni bil sprejet, posledice in 23% invalidnost pa bo tožnik trpel še vse življenje. Nositi mora kvalitetnejše športne copate, paziti na desno nogo in igrati nogomet z manjšo intenzivnostjo. Po poškodbi so tožniku ostale številne brazgotine po obrazu, kjer jih je nemogoče skriti, in desni nogi. Tožnika zelo moti nenehno spraševanje in pojasnjevanje brazgotin, najpomembnejše pa je, da je tožnik v puberteti, ko je izgled za posameznika zelo pomemben. Izpodbija tudi odločitev o zakonskih zamudnih obrestih od že plačanega zneska in odločitev o stroških pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Med pravdnima strankama ni bilo spora, da se je tožnik dne 15.5.2005 kot pešec, ki ga je zadel avtomobil, poškodoval v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke, ki je tožbeni zahtevek po temelju tudi priznala. Ob škodnem dogodku je tožnik utrpel pretres možganov, udarninsko raztrganinske rane na čelu in obrazu, zlom drugega do četrtega rebra po levi strani, dvojni zlom mečnice, zlom v predelu rastnega hrustanca spodnjega dela golenice, obsežno raztrganino mehkih tkiv na zadnji strani desne goleni, udarnino leve strani trebušne stene, šok zaradi izkrvavitve in utesnitveni sindrom desne goleni.

Sporno pa je, koliko glede na ugotovljene posledice, ki so jih tožniku pustile utrpljene poškodbe v prometni nesreči, znaša pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter skaženosti, saj pritožba odmerjene denarne odškodnine za pretrpljen strah ne izpodbija.

Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (179. člen Obligacijskega zakonika - OZ; UR. l. RS, št. 83/2001 s spremembami). Pri odmeri sodišče upošteva tudi načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin ter stopnjo nevšečnosti, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti, zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost ter posege vanjo. Načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod skozi medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami. Sodišče upoštevaje navedeno prisodi tudi odškodnino za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti (182. člen OZ).

Telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem Ob škodnem dogodku je bil tožnik 14-letni otrok, ki je bil zaradi bivanja v bolnišnici (26 dni, od tega 2 dni v enoti za intenzivno nego) daleč od staršev. 10 dni je trpel stalne intenzivne bolečine, 14 dni občasne intenzivne in stalne zmerne bolečine, tri mesece občasne in zmerne bolečine, občasne zmerne do blage bolečine pa tožnik trpi tudi sedaj in jih bo tudi v prihodnje. Tožnikovo zdravljenje je trajalo 6 mesecev, v tem času je bil 27x izpostavljen manjšim dozam sevanja ob RTG pregledih, 1x pa večji dozi ob računalniški tomografiji, 1x je bil na ultrazvočni preiskavi trebuha in ultrazvočni preiskavi srca, 2x operiran, prejel pa je tudi 5 doz tuje krvi. Med hospitalizacijo je prejemal terapijo v obliki injekcij in infuzij, protibolečinska sredstva iz skupine narkotikov in antibiotike. Med bivanjem na oddelku intenzivne nege je imel nameščen urinski kateter, bil 20 dni vezan na invalidski voziček, 2 meseca pri hoji uporabljal bergle, dober mesec pa je nosil dokolensko mavčno longeto. Vsaj 20x so mu previjali obsežne rane, mu odstranjevali šive in drenažne cevke. 5x je bil ambulantno pregledan pri splošnem zdravniku in 6x pri specialistu kirurgu, opravil pa tudi 32 fizioterapij. Vse to je tožniku povzročalo neprijetnosti, tudi bolečine, sam pa je najbolj izpostavil odstranjevanje šivov in kovinskih sponk, ko so se mu nekatere že zarasle v kožo, odstranjevanje prilepljenih gaz, opravljanje potrebe s katetrom in nošenje mavčne longete. Zaradi prometne nesreče je tožnik izgubil tudi eno leto šolanja, ki ga je nadaljeval šele septembra 2006. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je odmerjena denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 10.432,32 EUR nižja od pravične denarne odškodnine. Ta pa tudi ne dosega pritožbeno uveljavljene višine 20.864,63 EUR, saj med zdravljenjem ni bilo hujših zapletov, zdravljenje tudi ni bilo zelo dolgotrajno, tožnik pa je bil že toliko odrasel, da je v večji meri razumel nastalo situacijo. Upoštevajoč predvsem 6 mesečno tožnikovo zdravljenje, ki ni prineslo popolne ozdravitve (tožniku ostajajo občasne zmerne do blage bolečine, ki jih bo trpel tudi v prihodnje), njegovo mladost (14 let), zaradi katere so bile intenzivnejše prestane nevšečnosti med zdravljenjem, predvsem pa enoletno odsotnost iz šolskih klopi, pritožbeno sodišče pravično denarno odškodnino iz tega naslova ocenjuje na 13.800,00 EUR, kar je 3.367,68 EUR več, kot je odmerilo sodišče prve stopnje.

Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti Tožniku so utrpljene poškodbe pustile trajne posledice, ki se kažejo kot omejena gibljivost v predelu zlomov, zmanjšana funkcionalna sposobnost in zmanjšana groba moč mišic desnih meč, deficit gibljivosti desnega gležnja manjše do srednje stopnje, občasne bolečine v desnih mečih, desnem gležnju in na desni strani prsnega koša. Tožnik zato ni več sposoben za intenzivnejše športne aktivnosti na nogah, tudi za intenzivno treniranje nogometa, ki ga sedaj opravlja z manjšo intenzivnostjo, pred treningom pa si mora desno nogo še posebej ogreti, nositi kvalitetnejše športne copate in čevlje. Zaradi tega tožnik psihično še posebej trpi, saj si je pred nesrečo želel postati profesionalni igralec nogometa in se vpisati na športni oddelek gimnazije, kamor zaradi preslabih rezultatov v teku, ki jih gre pripisati posledicam poškodb, ni bil sprejet. Zaradi težav s koncentracijo kot posledici utrpljenega pretresa možganov, mora tožnik v študij za enak učinek kot pred nesrečo vložiti več napora.

Predvsem zaradi tožnikove mladosti, ko gre utemeljeno pričakovati, da bodo njegove življenjske aktivnosti še dolgo zmanjšane in njegovega duševnega trpljenja ob neuspelem vpisu na želeno šolo, pritožbeno sodišče odmerjeno odškodnino v višini 10.432,32 ocenjuje kot prenizko. Vendar pa ta ne dosega niti vtoževanih in pritožbeno uveljavljanih 19.281,40 EUR, saj tožnik vendarle lahko normalno hodi, obzirno teče, kolesari, plava, se ukvarja s fitnesom in podobno. Pritožbeno sodišče tako denarno odškodnino iz tega naslova ocenjuje na 15.000,00 EUR, kar je za 4.567,68 EUR več, kot je odmerilo sodišče prve stopnje.

Duševne bolečine zaradi skaženosti Kot posledica poškodb so tožniku ostale tudi - 6x5 cm velika, nežna brazgotina na zunanji strani stegna, - 28 cm dolg obsežen brazgotinast areal na zadnji strani desne goleni, ki je zgoraj širok 2 cm, spodaj pa 6 cm, - za otroško dlan velik brazgotinast areal desno na čelu, - 1 cm velika nežna brazgotina na desnem licu.

Zaradi teh brazgotin tožnik trpi lažje do zmerne duševne bolečine, se nerad slači, poleti izogiba kratkih hlač, po treningu odviha le ščitnik in nogavico na levi nogi, na desni pa ne, saj ljudje (učenci, profesorji, v začetku tudi njegovi prijatelji) gledajo brazgotine (predvsem na obrazu) in sprašujejo kaj je to, kar tožniku povzroča nelagodne občutke, zlasti v obdobju njegove adolescence, ko je zunanjemu izgledu pripisan odločilen pomen. Odmerjena denarna odškodnina v višini 2.921,05 EUR je prenizka, saj tožnik brazgotin na predelu obraza ne more prikriti, zaradi brazgotin v predelu desne noge pa skoraj vse leto nosi dolga oblačila. Ne gre pa slediti niti pritožbeno uveljavljeni v višini 5.424,80 EUR, saj tožnikova zunanjost ne dosega najhujše stopnje skaženosti in ne vzbuja zgražanja ter pomilovanja. Pravična denarna odškodnina iz tega naslova je 3.800,00 EUR, kar je 878,95 EUR več, kot je odmerilo sodišče prve stopnje.

Skupaj tako odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo (upoštevajoč tudi neizpodbijanih 2.503,76 EUR denarne odškodnine za prestani strah) znaša 35.103,76 EUR, kar je 8.814,31 EUR več kot po izpodbijani sodbi. Tak znesek predstavlja približno 40 povprečnih neto plač v času sojenja, s čimer se tožnika uvršča ob bok primerljivim primerom, saj obseg tožnikove škode vendarle ne dosega meje katastrofalnega. Po odbitju že plačanih in revaloriziranih 10.990,89 EUR in s sodbo sodišča prve stopnje naloženih 15.298,56 EUR, je pritožbeno sodišče toženi stranki naložilo še plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 8.814,31 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.10.2005 (kot je zamudo tožene stranke pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje) dalje.

Nerazumljive in pavšalne so pritožbene navedbe, ki merijo na revalorizacijo dosojenih zakonskih zamudnih obresti od nesporno plačane odškodnine, zato jih pritožbeno sodišče ni presojalo.

Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (4. točka 358. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Zaradi spremenjene odločitve je moralo poseči tudi v odločitev o stroških pravdnega postopka. Potrebni pravdni stroški tožeče stranke znašajo 4.170,17 EUR, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje. Tožnik je že po vložitvi tožbe dosegel delno poplačilo, upoštevano v višini 10.990,89 EUR, in tožbeni zahtevek v tem delu tudi korektno umaknil, zato je šteti, da je v tem delu s tožbenim zahtevkom uspel. Poleg tega pa je uspel še z (obema sodbama) dosojenimi 27.622,86 EUR. Ker je tožnik uspel z več kot 2/3 svojega tožbenega zahtevka, glede preostalega, sorazmerno majhnega dela pa tudi niso nastali posebni stroški, je pritožbeno sodišče toženi stranki naložilo povračilo celotnih pravdnih stroškov tožeče stranke (3. odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP).

Pritožba izpodbija odmero denarne odškodnine v višini 21.785,15 EUR, ki je upoštevana kot vrednost spornega predmeta. Tožeča stranka s pritožbo uspe v višini 8.814,31 EUR, kar znaša 40 %. V tem delu je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP). Tožeči stranki se prizna 750 točk za sestavo pritožbe in 15 točk za administrativne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR in skupaj z 20% DDV znaša 421,36 EUR, skupaj s plačano sodno takso za pritožbo v višini 249,70 EUR pa 671,06 EUR. Ne prizna se priglašenih stroškov za poročilo stranki o prejeti sodbi in poročilo stranki o vloženi pritožbi, saj so ti že zajeti z odmero stroškov za vložitev pritožbe. Tožena stranka je dolžna povrniti 40% pritožbenih stroškov, kar znaša 268,42 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi po preteku 15 dnevnega roka, saj bo tožena stranka šele tedaj stopila v zamudo (1. odstavek 299. člena OZ).