Jedro

8.člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

"Odpravi se odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 21. 3. 2023 in odločba toženca št. ... z dne 8. 1. 2024 in se zadeva vrne tožencu v ponovno upravno odločanje."

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 21. 3. 2023 in odločba toženca št. ... z dne 8. 1. 2024 in da se tožnici prizna pravica do prejemanja državne štipendije za čas od 1. 3. 2023 dalje ter da se tožencu naloži, da mora tožnici v roku 30 dni izdati odločbo o odmeri državne štipendije in ji izplačati zneske državne štipendije za študijsko leto 2022/2023 v zakonsko določeni višini, vključno z dodatkom za bivanje za čas do 31. 3. 2023 in za študijsko leto 2023/2024 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratnega mesečnega zneska štipendije do plačila ter podredni tožbeni zahtevek, da se odpravita že omenjeni odločbi in da se zadeva vrne tožencu v nov postopek, pri čemer je le-ta dolžan nov pravni akt izdati v roku 30 dni.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da naj bi tožnica bila "nesporno upravičena do Zoisove štipendije", saj je pravico pridobila z odločbo sklada z dne 1. 3. 2023, le da se ji štipendija, upoštevajoč odločbo sklada z dne 21. 3. 2023 o mirovanju pravice, ni izplačevala in je torej dejansko stanje v tem smislu zmotno ugotovljeno. Že iz obrazložitve odločbe izhaja, da pravica do Zoisove štipendije miruje in da se štipendija tožnici ne izplačuje iz razloga, ker ne izkazuje izpolnjevanja enega od pogojev, zato ne more biti upravičena do štipendije. Sodišče se je sklicevalo na omenjeno odločbo, iz katere izhaja, da tožnica ni upravičena do štipendije, ne pa da je do štipendije upravičena. Posledično je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Izpostavljeno neskladnost je tožnica izrecno zatrjevala že v tožbi in pri tem vztrajala tudi na naroku, vendar se sodišče do njenih navedb ni opredelilo, s čimer je kršilo njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS ter hkrati zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Stališče sodišča prve stopnje, da naj bi tožnica bila "nesporno upravičena do Zoisove štipendije," pa je hkrati tudi v izrecnem nasprotju z njegovo nadaljnjo (pravilno) ugotovitvijo, da gre pri "upravičenosti" za pogoje ali kriterije, ki jih mora oseba izpolnjevati, da lahko nekaj prejme. Tožnica zaradi neizpolnjevanja pogoja dosežene povprečne ocene, do Zoisove štipendije v študijskem letu 2022/2023 ni bila upravičena. Navedeno pomeni, da so razlogi izpodbijane sodbe sami s sabo v nasprotju oziroma, da je le-ta obremenjena tudi z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica se v nadaljevanju sklicuje tudi na sodbo pritožbenega sodišča.2 Po presoji pritožbenega sodišča je Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip)3 preprečeval istočasno prejemanje več štipendij, ne pa tega, da bi upravičenec izbral eno od štipendij, za katero izpolnjuje pogoje po tem zakonu. Tudi obstoj štipendijskega razmerja ni izključujoči razlog za pridobitev pravice do ene od štipendij in prav tako ne more biti razlog za zavrnitev vloge za dodelitev štipendije. Zakonska dikcija 8. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1)4 je sicer drugačna od zakonske dikcije v ZŠtip, vendar 8. člena ZŠtip-1 ni moč interpretirati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Pravilna in edina sprejemljiva interpretacija je namreč ta, da tudi 8. člen ZŠtip-1 (enako kot tretji odstavek 9. člena ZŠtip) onemogoča istočasno prejemanje dveh štipendij. Drugačno (napačno) stališče prvostopenjskega sodišča pa predstavlja nedopustno samovoljno razlikovanje med pravnim položajem pritožnice, ki torej v času odločanja o vlogi za dodelitev državne štipendije nesporno druge štipendije ni prejemala, in pravnim položajem, v katerem bi bila tožnica, če pogojev za Zoisovo štipendijo ne bi izpolnjevala in je torej nikoli ne bi mogla pridobiti. V tem primeru bi namreč bila upravičena do državne štipendije, saj je, v času odločanja o njej, izpolnjevala vse pogoje za njeno pridobitev, vključno s cenzusom. Slednje izhaja tudi iz dejstva, da je istočasno s tožnico, to je 27. 2. 2023, vlogo za pridobitev državne štipendije vložila njena sestra, ki ji je bila z odločbo z dne 21. 3. 2023 priznana pravica do državne štipendije. Slabši dejanski položaj tožnice v posledici omenjenega dejansko priznava tudi sodišče prve stopnje, ki pa v zvezi s tem zavzame zmotno stališče, da naj bi takšno razlikovanje temeljilo na dejstvu upravičenosti pritožnice do Zoisove štipendije. Zmotnost stališča sodišča prve stopnje pa očitno izhaja tudi iz opredelitve pojma "štipendija" v 1. alineji 3. člena ZŠtip-1. Bistvo štipendije je prav v denarnem prejemku, do katerega je upravičen štipendist. Če štipendije kot denarnega prejemka ne prejema, je njegova pravica do štipendije prazna, izvotlena in je ni. Mirovanje pravice do Zoisove štipendije tako ne more biti izključujoči razlog za pridobitev pravice do državne štipendije. 8. člen ZŠtip-1 je potrebno interpretirati ustavno skladno in materialno pravno pravilno na način, kot izhaja iz že omenjene sodbe pritožbenega sodišča. Nadalje tožnica še navaja, da je sodišče odločilo, da sama nosi stroške postopka, pri čemer odločitve o stroških v izreku sodbe sploh ni. Tudi v tem primeru gre za nasprotje med izrekom in razlogi sodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (nadaljevanju: ZDSS-1)5 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Je pa glede na ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo.

5.Tožnica v pritožbi glede vsebinske odločitve o zadevi sodišču neutemeljeno očita bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi izpodbijane sodbe niso nejasni ali sami s seboj v nasprotju, niti ni podana protispisnost, saj sodišče prve stopnje listinam ni pripisalo drugačne vsebine, kot jo dejansko imajo. Prav tako ni podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS z odločbo številka: ... z dne 21. 3. 2023 odločil, da tožnici pravica do Zoisove štipendije, pridobljena z odločbo številka ... z dne 1. 3. 2023, v študijskem letu 2022/2023 miruje in se štipendija ne izplačuje. Tožnica je dne 27. 2. 2023 podala vlogo za priznanje državne štipendije za študijsko leto 2022/2023, vendar je bila njena vloga z izpodbijanima odločbama zavrnjena ob sklicevanju na določbo 8. člena ZŠtip-1, in sicer, da je štipendist lahko upravičen le do ene štipendije. Po razlogovanju toženca in tudi sodišča prve stopnje je tožnica upravičena do Zoisove štipendije, ki se ji zaradi mirovanja ne izplačuje. Ker je upravičena do Zoisove štipendije (kljub temu, da se ji ne izplačuje) tožnica ne more pridobiti pravice do državne štipendije.

7.V zadevi je sporno, ali je tožnica lahko (ob izpolnjevanju ostalih zakonsko določenih pogojev) upoštevajoč takrat veljavni tretji odstavek 8. člena ZŠtip-1, upravičena do državne štipendije, in sicer v obdobju, ko ji pravica do Zoisove štipendije miruje.

8.ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, je v tretjem odstavku 8. člena določal, da je štipendist upravičen le do ene štipendije, razen v primerih:

-kadrovske štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za deficitarne poklice,

-štipendije za deficitarne poklice, ki se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo,

-štipendije At futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja, ki se lahko dodelita sočasno z vsemi štipendijami.

9.Z novelo ZŠtip-1C

je bila dodana nova 4. alineja, ki glasi "državne štipendije, ki se lahko dodeli istočasno z Zoisovo štipendijo". Kot to pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, je bilo z novelo omogočeno hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije.

10.V predmetni zadevi tožnica ne uveljavlja hkratnega prejemanja Zoisove in državne štipendije. Tožnica glede na to, da ji pravica do Zoisove štipendije miruje, uveljavlja priznanje državne štipendije.

11.Po stališču pritožbenega sodišča 8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.

12.Tožnica se pri tem utemeljeno sklicuje na že omenjeno sodno odločbo pritožbenega sodišča, s katero je bilo odločeno v podobni zadevi, sicer ob uporabi 9. člena ZŠtip. Pritožbeno sodišče je poudarilo, da navedena določba preprečuje istočasno prejemanje več štipendij, ne pa tega, da bi upravičenec izbral eno od štipendij, za katero izpolnjuje pogoje po zakonu. ZŠtip-1 v 8. členu govori o upravičenosti, vendar je potrebno navedeno določbo ustavno skladno razlagati, in sicer, da upravičenost do štipendije, glede na ureditev v 8. členu ZŠtip-1 pomeni, da štipendist prejema Zoisovo štipendijo. V takem primeru, glede na tedaj veljavno ureditev, tožnica ne bi bila upravičena do hkratnega prejemanja državne štipendije. Ključno je zgolj, da v času, ko Zoisove štipendije ne prejema, lahko prejema državno štipendijo, če so za njo izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Da je potrebno besedo "upravičenost" razlagati kot upravičenost do prejemanja štipendije, izhaja tudi iz predloga Zakona o štipendiranju.7 V predlogu je govora o "prejemanju", v 8. členu ZŠtip-1 pa o "upravičenosti". Iz obrazložitve pa izhaja, da je ključna prepoved prejemanja drugih štipendij, razen v primerih, ki jih določa zakon.

13.Tudi z novelo ZŠtip-1C je bil v 4. alineji 8. člena ZŠtip-1 ohranjen izraz "dodelitev", ki v bistvu pomeni prejemanje štipendije, kar izhaja tudi iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1C)8

14.Tožnica v študijskem letu 2022/2023 ni prejemala Zoisove štipendije (ker ji je ta mirovala). V tem primeru lahko uveljavlja pravico do državne štipendije. Glede izpolnjevanja z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do državne štipendije toženec še ni odločal, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s 1. alinejo 82. člena ZDSS-1 pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo odločbi z dne 21. 3. 2023 in z dne 8. 1. 2024 ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. V novem postopku bo, upoštevaje materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, potrebno ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje z zakonom določene pogoje za priznanje pravice do državne štipendije in nato odločiti o tej pravici.

15.O stroških postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožnica ni priglasila.

-------------------------------

1

Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.

2

Glej Psp 405/2014 z dne 15. 1. 2015.

3

Ur. l. RS, št. 59/2007 in nasl.

4

Ur. l. RS, št. 56/13 in nasl.

5

Ur. l. RS, št. 2/2004

6

Ur. l. RS, št. 122/23.

7

Glej EVA 2010-2611-0004, št. 00711-2/2011/14 z dne 10. 3. 2011, komentar k 10. členu.

8

Glej EVA 603-01/23-2/1 z dne 2. 3. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o štipendiranju (2013) - ZŠtip-1 - člen 8, 8/3, 8-4, 9, 10

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.