Jedro

Če Vlada RS ugotovi, da ni podan interes RS, da se prosilec sprejme v državljanstvo RS, prosilca ni mogoče sprejeti v državljanstvo RS na podlagi 13. člena ZDRS. Vladi svoje odločitve ni treba obrazložiti. Ker je odločba MNZ oprta na to mnenje Vlade, tudi v odločbi ni mogoče navesti razlogov, zaradi katerih Vlada ni ugotovila interesa RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.3.2001. S to odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS, Uradni list RS, št. 1/91-1, 30/91-1 in 13/94). Vlada Republike Slovenije je na 18. seji s sklepom z dne 22.3.2001, ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je v obravnavanem primeru v izpodbijani odločbi navedla tožena stranka. Pojasnilo je določbo 13. člena ZDRS. Sodišče v upravnem sporu v takem primeru presoja le, ali je bil postopek izveden v skladu z zakonom, to je, ali je predhodno ugotovitev o koristi države zaradi citiranih razlogov po 1. odstavku 13. člena ZDRS na podlagi mnenja pristojnega upravnega organa sprejela Vlada. Ti pogoji so bili v obravnavanem primeru tudi po presoji prvostopnega sodišča izpolnjeni. Zato na odločitev ne morejo vplivati tožnikovi ugovori, saj njegovo rojstvo in šolanje v Sloveniji ter poznavajanje slovenskega jezika niso dejstva, ki bi bila pomembna za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 13. člena ZDRS.

Zoper prvostopno sodbo se tožnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, še posebej zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in odločbo tožene stranke odpravi. Meni, da prvostopne sodbe zaradi pomanjkljive obrazložitve sploh ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je namreč omejilo le na preizkus pravilnosti in zakonitosti postopka, ne pa tudi na vsebinske razloge, zaradi katerih tožnik ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Že Vlada ni pojasnila razlogov, zakaj ne obstoji interes za sprejem tožnika v državljanstvo in zakaj je dala negativno mnenje k njegovi vlogi. Teh razlogov ne vsebuje niti odločba tožene stranke. Na ta način mu je vzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva, odločbe tožene stranke in sodbe prvostopnega sodišča pa ni mogoče preizkusiti. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-98/91-21 z dne 10.12.1992, iz katere izhaja, da je organ, ki odloča, dolžan navesti razloge za sprejeto odločitev, iz katerih je razvidno, da pri odločanju po prostem preudarku ni ravnal samovoljno, ampak v mejah in v skladu z namenom danega pooblastila. Ne pričakuje, da bo te razloge navedlo sodišče, temveč pričakuje, da sodišče s svojo odločitvijo od državnega organa terja navedbo razlogov za zavrnitev njegove prošnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita. Zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Kot sta tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka in prvostopno sodišče, je 13. člen ZDRS namenjen temu, da lahko državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo pridobi polnoletna oseba, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov, pod pogojem, da dejansko živi v Sloveniji neprekinjeno vsaj 1 leto pred vložitvijo prošnje, ima urejen status tujca in izpolnjuje pogoje iz 4., 6., 8., 9. in 10. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS. Če uveljavlja oseba državljanstvo iz nacionalnih razlogov, ji ni treba izpolnjevati pogoja dejanskega bivanja v Sloveniji (2. odstavek 13. člena ZDRS). V 3. odstavku 13. člena ZDRS pa je določeno, da obstoj razlogov na podlagi mnenja pristojnega resornega organa predhodno ugotovi Vlada Republike Slovenije.

Tudi v obravnavanem primeru je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve Vlada na seji dne 22.3.2001 obravnavala tožnikovo prošnjo za sprejem v državljanstvo po 13. členu ZDRS. Ker očitno ni ugotovila, da bi bil sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije utemeljen z znanstvenimi, gospodarskimi, kulturnimi, nacionalnimi ali podobnimi razlogi, je torej ugotovila, da ne obstoja interes Republike Slovenije za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije. Zakaj takšen interes ne obstoja, Vladi ni treba pojasnjevati in tudi ni treba pojasnjevati, zakaj v drugih primerih meni, da tak interes obstoji. Gre namreč za postopek izredne naturalizacije, kjer je bistven interes države, da določena polnoletna oseba pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Glede na to je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da se v takem primeru ne presojajo vsebinski razlogi za zavrnitev prošnje za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, temveč se presoja omeji le na pravilnost in zakonitost postopka. Ta pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru podana. Na odločitev o stvari tudi ne vpliva odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na katero se tožnik sklicuje, saj s to odločbo ustavno sodišče ni presojalo ustavnosti 13. člena ZDRS.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče vse tožnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zahtevo, da se mu pojasni, zakaj ne obstoji interes Republike Slovenije za njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zavrača kot neutemeljene. Meni tudi, da zaradi navedenega niso podane kršitve postopka, s tem pa tudi ni kršena tožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva, saj sprejem v državljanstvo po 13. členu ZDRS ne temelji na dokazovanju izpolnjevanja pogojev s strani tožnika, temveč temelji na presoji Vlade, ali je podan interes za sprejem določene osebe v državljanstvo Republike Slovenije. Za pravilnost in zakonitost odločitve v tem primeru zadošča že neobrazložen sklep Vlade, da v konkretnem primeru ta interes ni podan.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.