Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz sklepa z dne 13.10.2003, s katerim je bila zavržena revizija tožene stranke, družbe A. d.o.o., ne izhaja, da bi bila revizija vložena s strani družbenice oz. da bi odvetnik priložil pooblastilo družbenice. Postopka torej družbenica izbrisane družbe kot njena univerzalna pravna naslednica ni prevzela.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Prvostopenjsko sodišče je v predmetni izvršilni zadevi na predlog upnika na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Pg 63/2002 z dne 2.10.2002 zaradi izterjave denarne terjatve dovolilo izvršbo zoper dolžnico. Le-ta je zoper sklep o izvršbi vložila ugovor in je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi z dne 24.8.2004 razveljavilo in postopek ustavilo.
Zoper sklep se je upnik pritožil. Sodišče prve stopnje - Okrožno sodišče v Kopru je v zadevi pod opr. št. Pg 63/2002 izdalo sodbo dne 2.10.2002 in naložilo plačilo vtoževanega zneska družbi A. d.o.o. Koper. To sodbo je potrdilo Višje sodišče v Kopru s sodbo opr. št. I Cpg 80/2003 dne 10.7.2003, to je že po izbrisu družbe A. d.o.o. iz sodnega registra. Sodba je postala pravnomočna, saj je bila pritožba vložena 15.1.2003, ko je bila družba še vpisana v sodni register. Sodbo druge stopnje je prejel pooblaščenec, ki mu je sicer pooblastilo prenehalo že 17.3.2005, toda vročitvi ni ugovarjal. Isti pooblaščenec pa je v imenu družbe, ki ni več obstajala, vložil revizijo. To revizijo je sodišče prve stopnje s sklepom pod opr. št. Pg 63/2003 dne 13.10.2003 zavrglo in je ta sklep pravnomočen. Je pa zatem dne 3.3.2004 sodišče prve stopnje izdalo sklep, da se postopek prekinjen po samem zakonu zaradi izbrisa družbe A. d.o.o. zaradi plačila sodne takse za revizijo nadaljuje zoper družbenico in dolžnico v tem postopku. S tem, ko je po izbrisu družbe A. d.o.o. pooblaščenec družbe prevzel sodbo druge stopnje in temu ni ugovarjal in je isti pooblaščenec zastopal tudi družbenico kot univerzalno pravno naslednico v pravdnem postopku, je prevzel pravdo, ki je bila po samem zakonu prekinjena dne 17.3.2003. Pravdni postopek zoper pravno naslednico tožene stranke se je nadaljeval z vložitvijo revizije dne 19.9.2003. Ta je bila dejansko vložena v imenu univerzalne pravne naslednice T.Č., saj pooblaščenec neobstoječe družbe ni mogel zastopati. Sodišče prve stopnje je revizijo zavrglo, ne da bi pozvalo novo toženo stranko na ustrezno dopolnitev vloge, kar ni bilo pravilno ne vpliva na pravnomočen sklep o zavrženju revizije. Temu stališču je pritrdilo isto sodišče, ko je dne 3.3.2004 izdalo sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenico T.Č. kot univerzalno pravno naslednico. Kljub temu, da je v izreku izrecno navedeno, da velja le zaradi odmere takse, tega ni mogoče razlagati tako ozko. V konkretnem primeru je šlo za subjektivno spremembo tožbe s privolitvijo novega toženca, ko je po sodni praksi šteti, da je pravda zoper novega toženca sprožena v času, ko je bila vložena tožba zoper prvotnega toženca in od tedaj zanj nastopijo vsi materialnopravni in procesno pravni učinki in mora po 3. odst. 192. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) novi toženec prevzeti pravdo v stanju v katerem nekdo stopi vanjo. Dolžnica je torej pravdo v postopku Pg 63/2003 prevzela in v tem postopku pravnomočna izdana sodba učinkuje tudi zoper njo. To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. III Ips 59/2002 z dne 5.12.2002, kjer sodišče ugotavlja, da se postopek, če pride predhodno do prekinitve zaradi zbrisa iz sodnega registra po ZFPPod, nadaljuje, ko ga prevzame družbenik izbrisane družbe kot njen univerzalni pravni naslednik, v konkretnem primeru se je to zgodilo z vložitvijo odgovora na revizijo. Iz sklepa opr. št. Pg 63/2002 z dne 13.10.2003 in 3.3.2004 sicer izhaja, da je kot tožena stranka navedena družba A. d.o.o, to pa ne vpliva na izkazanost univerzalnega pravnega nasledstva nove tožene stranke T.Č.. Dejstvo je, da tožena stranka A. d.o.o. od 17.3.2003 ni več obstajala in je torej tudi pooblaščenec ni mogel več zastopati. Prvostopenjsko sodišče zato ni pravilno uporabilo materialnega prava, sklep je potrebno razveljaviti. Priglaša pritožbene stroške.
Dolžnica je na pritožbo odgovorila. Ker je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo, sodišče druge stopnje navedb v odgovoru na pritožbo ni obravnavalo (366. člen ZPP).
Pritožba ni utemeljena.
Družba A. d.o.o. je bila izbrisana iz sodnega registra po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Po določbi 5. odst. 27. člena ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. člena ZGD lahko upnik uveljavlja svoje terjatve do družbenikov (ki so univerzalni nasledniki zbrisane družbe) iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Gre za prekluzivni rok materialnega prava, po poteku tega roka terjatve zoper družbenika ne more več uveljavljati. Ker je ta rok potekel, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je ugodilo ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo.
Upnik meni, da izvršilni naslov veže družbenico, dolžnico in je bil zato predlog za izvršbo utemeljeno vložen zoper dolžnico. Temu pa ni tako. Res je gospodarska družba prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra po ZFPPod, kar je imelo za posledico prekinitev postopka po zakonu in je do tega prišlo v pritožbenem postopku, ko so bila opravljena vsa pritožbena procesna dejanja oz. so potekli roki zanje, ter je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo. Ni pa se postopek nadaljeval, ker naj bi ga prevzela družbenica izbrisane družbe kot njena univerzalna pravna naslednica. Po mnenju upnika naj bi do tega prišlo z vložitvijo revizije in je situacija podobna kot v zadevi pod opr. št. III Ips 59/2002. Vendar pa pritožnik spregleda, da iz razlogov citirane revizijske odločbe izhaja, da je vložil odgovor na revizijo pooblaščenec, ki je zastopal tudi družbo, ki je bila na podlagi ZFPPod izbrisana iz sodnega registra (s tem mu je pooblastilo prenehalo), vendar pa je odgovoru na revizijo priložil pooblastilo pravne naslednice izbrisane družbe. Situacija torej ni enaka kot v tem primeru, saj iz sklepa z dne 13.10.2003, s katerim je bila zavržena revizija tožene stranke, družbe A. d.o.o., ne izhaja, da bi bila revizija vložena s strani družbenice oz. da bi odvetnik priložil pooblastilo družbenice. Postopka torej družbenica izbrisane družbe kot njena univerzalna pravna naslednica ni prevzela, upnik zato z izvršilnim naslovom zoper družbenico ne razpolaga. Tudi ni mogoče pritrditi upniku, da je družbenica postopek prevzela, ko je bila v letu 2004 pozvana, da plača takso za revizijo, ki jo je leto pred tem vložila družba in je bila revizija zavržena. Izvršilni naslov, sodba, je izdana zoper družbo. Oseba, zavezana za plačilo po pravnomočni sodbi, je tako družba in ne družbenica. Pritožbeni razlogi niso podani, sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit in ker sodišče druge stopnje tudi tistih kršitev, ki jih po uradni dolžnosti upošteva, ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.