Jedro

Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP). Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo nepravdni postopek zaradi smrti nasprotne udeleženke A. A. (točka I izreka) ter odločilo, da bo prekinitev trajala tako dolgo, dokler ne bodo znani dediči po obeh nasprotnih udeleženkah (točka II izreka).

2. Zoper sklep so po svojem pooblaščencu pritožbo vložili predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Pritožba sodišču prve stopnje očita, da je sprejelo zmotno odločitev, ki je nepravilna in očitno protislovna. Višje sodišče v Mariboru je že odločalo o pritožbi predlagateljev in v sklepu I Cp 599/2021 z dne 13. 9. 2021 dalo sodišču prve stopnje jasne napotke glede nadaljnjega odločanja, ki pa jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Če je sodišče ugotovilo, da je umrla le A. A., ne more prekiniti postopka za obe nasprotni udeleženki. Sodišče za B. B. ponovno predvideva oziroma ugiba, da je "po vsej verjetnosti" mrtva (glede na letnico rojstva), čeprav o tem nima podatkov iz uradnih evidenc. Sodišče predlagatelje ponovno poziva oziroma napotuje na sprožitev postopka za razglasitev navedene nasprotne udeleženke za mrtvo, saj meni, da je zaradi svoje starosti (118 let) že verjetno umrla. Ker iz spisovne dokumentacije ni razviden noben podatek o dejanski smrti B. B., bi sodišče moralo upoštevati s strani predlagateljev predložene podatke iz javnih evidenc. Sodišče ni sprožilo postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča, kot izhaja iz napotila višjega sodišča, ampak je samo opravljalo poizvedbe, s katerimi glede B.B. ni bilo uspešno. Posledično bi moralo B. B. postaviti začasnega zastopnika. Predlagatelji se zavzemajo za ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugim sodnikom. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevaje določbo 205. člena ZPP prekinilo nepravdni postopek zaradi smrti nasprotne udeleženke A. A. (ugotovilo je, da je umrla ... 2008 v ...), nato pa je odločilo, da bo prekinitev trajala tako dolgo, dokler ne bodo znani dediči po obeh nasprotnih udeleženkah (štelo je, da je zaradi svoje letnice rojstva (1993) oziroma velike starosti najverjetneje umrla tudi druga nasprotna udeleženka B. B.).

5. Sodišče prve stopnje je po prejemu sklepa sodišča druge stopnje I Cp 599/2021 z dne 13. 9. 2021 samo opravilo poizvedbe in našlo naslov A. A., za katero je ugotovilo, da je umrla pred vložitvijo predloga, za B. B. kar pa je ugotovilo le, da naj bi živela v Franciji, ne pa tudi, ali je že umrla, ampak je to sklepalo glede na njeno starost. Glede na njeno letnico rojstva vsekakor obstaja utemeljen sum, da je že umrla (čeprav to (še) ni uradno potrjeno), zaradi česar postopka ni mogoče nadaljevati, ko hkrati ni znano njeno prebivališče, vendar to ni razlog za prekinitev postopka, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje.

6. Predlagatelji so v predlogu navajali, da sta nasprotni udeleženki neznani in nedosegljivi ter ne vedo, kje prebivata. Ob ugotovitvi, da je A. A. umrla že pred vložitvijo predloga v konkretnem postopku, za B. B. pa obstaja utemeljen sum, da je prav tako umrla pred vložitvijo predloga, bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZPP1 ter zahtevati od predlagateljev, da predlog popravijo oziroma dopolnijo, tako da ga bo mogoče obravnavati ter da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo, ki je lahko stranka postopka.

7. Po sedanji ureditvi, v skladu s spremenjenim 81. členom ZPP, sodišče v primeru, če se ugotovi smrt stranke pred vložitvijo tožbe in se da ta pomanjkljivost odpraviti, pozove k popravi tožbe in tožbe ne zavrže takoj, temveč to stori šele, če tožnik tožbe ustrezno ne popravi oziroma dopolni (peti odstavek 81. člena ZPP).2 Oseba, ki je umrla, preden je bila vložen predlog, ne more biti stranka v nepravdnem postopku.

8. Glede na povedano sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev postopka po 205. členu ZPP, saj se ta določba nanaša na smrt stranke oziroma nasprotnega udeleženca med postopkom in ne pred postopkom. Če stranka oziroma nasprotni udeleženec umre pred postopkom, prekinitev postopka kot institut ne pride v poštev, ampak mora sodišče prve stopnje pozvati tožnika oziroma v konkretnem primeru predlagatelje, da predlog ustrezno popravijo, da ga bo možno obravnavati, česar sodišče prve stopnje ni storilo.

9. S tem se izkaže, da je pritožba utemeljena, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj pojasnjeno, predlagatelje v skladu s prvim odstavkom 81. člena ZPP pozvalo, da popravijo predlog oziroma ukrenejo kaj drugega, da se bo postopek lahko nadaljeval z osebo, ki bo lahko stranka postopka.

11. Sodišče druge stopnje ne vidi razlogov, zaradi katerih bi zadevo dodelilo drugemu sodniku.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

1 Prvi odstavek 81. člena ZPP določa, da če sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. 2 Kar velja tudi za nepravdni postopek (42. člen ZNP-1).