Jedro

Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba v zvezi s popravnim sklepom IX Pg 3154/2008 z dne 14. 2. 2012. II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 63125/2008 z dne 5. 9. 2008 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati 1.118,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 65,47 EUR od 24. 1. 2008 do plačila, od zneska 283,25 EUR od 26. 1. 2008 do plačila in od zneska 769,65 EUR od 19. 2. 2008 do plačila (2. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v višini 617,45 EUR (3. točka izreka). Napako v označbi tožeče stranke je popravilo s popravnim sklepom z dne 14. 2. 2012. 2. Tožeča stranka se je pritožila zoper sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvirajo terjatve tožeče stranke iz poslovnega razmerja z družbo M. d.o.o. Družba M. d.o.o. Je 29. 4. 2009 spremenila firmo v V. d.o.o., 7. 6. 2010 pa je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. S. M. je bil edini družbenik družbe od 28. 3. 2002 do 8. 4. 2009, ko je svoj poslovni delež odsvojil. Ker dolžnik tožeči stranki do izbrisa iz sodnega registra svojih obveznosti ni v celoti poravnal, je le ta zahtevala plačilo svoje terjatve od S. M., kot odgovornega aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe.

6. Kot razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožena stranka svoj delež v družbi pred izbrisom družbe iz sodnega registra odsvojila. Menilo je, da je bilo trditveno breme o tem, da naj bi imela družba likvidnostne težave, ki bi edinemu družbeniku narekovale ustrezne ukrepe v smislu 2. točke 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, na strani tožeče stranke, ki pa mu ni zadostila Poleg tega je kot odločilno štelo tudi dejstvo, da tožeča stranka ni nasprotovala obrambi tožene stranke, da po odsvojitvi poslovnega deleža ni imela nikakršnega vpliva na vodenje družbe.

7. Nesporno je, da je imel toženec položaj družbenika do 8. 4. 2009, torej v obdobju, ki je zajeto v 1. točki 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP. Spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena zakona pa sta se uporabljala za gospodarske družbe, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A (13. 6. 2009).

8. Ustavno sodišče RS je z odločbo številka: U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 odločilo, da je bil 2. odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z ustavo.

9. V obravnavanem primeru je tožencu prenehalo članstvo v družbi 8. 4. 2009, torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A; družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 7. 6. 2010, torej po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Ker je Ustavno sodišče RS ugotovilo neskladje zakona v delu, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje presojalo odgovornost toženca za obveznosti izbrisane družbe do tožeče stranke, je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pravilnost razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi ustavne odločbe lahko le ugotovilo, da na podlagi neustavnega določila 2. odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, za toženca ni mogoče uporabiti določb zakona o aktivnem družbeniku. S tem pa je odločitev sodišča prve stopnje, da ne odgovarja za obveznosti izbrisane družbe, pravilna.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).