Jedro

Res je sicer, da mora biti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja kot prvi pogoj za odločanje o priporu v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora še posebej skrbno obrazložen, vendar pa je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o podaljšanju pripora upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Dva meseca po zadnjem preizkušanju pripora, je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi določbe drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), znova ugotovil, da so še vedno podani razlogi za pripor zoper obtoženega A. A., ki se iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP nahaja v priporu od 24. 2. 2022 od 18.17 ure dalje. Pravnomočno je obtožen dveh kaznivih dejanj umora po 2. in 4. točki 116. člena v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Predobravnavni narok v predmetni kazenski zadevi je bil opravljen 19. 9. 2022, glavna obravnava pa je razpisana za 9. in 23. 11. 2022. 2. Obtoženčev zagovornik se je pravočasno pritožil zoper ugotovitveni sklep o priporu, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov, dejansko pa uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zavzema se za ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega prvostopenjskega sklepa na tak način, da se obtožencu pripor odpravi oziroma podrejeno, da se ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi zadeve senat sodišča druge stopnje, drugače od pritožnika ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o priporu zoper priprtega obtoženca pravilna in zanjo obstoje vsi za to potrebni zakonski pogoji.

5. Res je sicer, da mora biti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja kot prvi pogoj za odločanje o priporu v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora še posebej skrbno obrazložen, vendar pa je v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso zahtevi po obrazloženi odločbi o priporu zadoščeno tudi s sklicevanjem na obrazložitev predhodne odločbe o priporu, če je sklep, na katerega se sklicuje sodišče, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o podaljšanju pripora upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje1. Vsekakor pa na trenutno presojo zahtevanega dokaznega standarda ne morejo vplivati dokazni predlogi, ki jih je obramba podala v korist obtoženca na predobravnavnem naroku. Če bo sodišče prve stopnje tem dokaznim predlogom ugodilo, bo predlagane dokaze izvedlo na glavni obravnavi, njihova dokazna presoja pa bo prepuščena bodisi razpravnemu senatu v okviru odločanja o glavni stvari bodisi zunajobravnavnemu senatu oziroma senatu pritožbenega sodišča v zvezi z odločanjem o nadaljnjem obstoju zahtevanega dokaznega standarda za pripor, t. j. utemeljenega suma. Enako velja tudi za pritožnikovo polemiziranje o pravilnosti izbire izvedencev klinično – psihološke ter psihiatrične stroke ter strokovnosti njihovih izvedenskih mnenj. Dokazno vrednotenje izvedenskih mnenj bo naloga, ki jo bo moral opraviti razpravni senat na glavni obravnavi.

6. Zagovornik v nadaljevanju pritožbe smiselno zatrjuje, da sicer obstoja utemeljenega suma izrecno ne izpodbija, pač pa da se zgoraj povzeti očitki nanašajo na tehtanje okoliščin v zvezi z ugotovitvami o obtoženčevi ponovitveni nevarnosti. Meni, da ta priporni razlog pri obtožencu ni podan in so mu zato kratene človekove pravice. Razlogi izpodbijanega sklepa glede ponovitvene nevarnosti naj bi bili pavšalni, nekonkretizirani.

7. Sodišče druge stopnje zavrača zgoraj povzete očitke pritožnika in poudarja, da je prvostopenjsko sodišče pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki potrjujejo nadaljnji obstoj obtoženčeve ponovitvene nevarnosti. To velja tako za objektivne kot subjektivne okoliščine. Na strani objektivnih okoliščin je pravilno izpostavilo težo kaznivih dejanj in same očitane okoliščine kot izhajajo iz opisa v obtožnici, ko naj bi obtoženec življenje vzel dvema osebama, ko sta izvrševali sodno odločbo. Na strani obtoženčevih osebnostnih lastnosti, ki ga delajo ponovitveno nevarnega pa se je prvo sodišče argumentirano oprlo na po obtožencu izkazano agresivnost, brutalnost, nepredvidljivost in nekritičnost pri izvršitvi kaznivega dejanja zoper dve osebi, ki naj bi jima življenje odvzel z direktnima streloma v glavo. Sodišče prve stopnje je zaključke o obtoženčevih osebnostnih lastnosti zanesljivo gradilo na podlagi okoliščin dejanj, ki izhajajo tudi iz izpovedb prič B. B., C. C. ter E. E. in izvedenskih mnenje klinično – psihološke in psihiatrične stroke. Kot je poudarilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu z dne 1. 9. 2022, opr. št. XI Ips 11301/2022, izhajajoč iz uveljavljene sodne prakse, pa pri kaznivih dejanjih, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi, zadošča za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja. Torej je zmotno pritožnikovo prepričanje, da okoliščine in teža storitve kaznivega dejanja za ugotavljanje objektivnega in subjektivnega vidika ponovitvene nevarnosti ne zadoščajo.

8. Obsežne pritožbene navedbe grajajo predvsem dejansko stanje obravnavane kazenske zadeve in utemeljenost obtožbe (dokazna ocena izpovedbe prič, izvedenskih mnenj, vprašanje prispevka oškodovanca k storitvi kaznivih dejanj, itd.), presoja teh vprašanj pa je v fazi postopka, ko teče glavna obravnava, v pristojnosti prvostopenjskega sodišča. Obstoj utemeljenega suma storitve obeh kaznivih dejanj kot pogoja za pripor zoper obtoženca pa je podan. Izhaja iz obtožnice, ki je pravnomočna in, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu, po njeni vložitvi ni bil omajan.

9. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni spregledalo obtoženčeve dosedanje nekaznovanosti. Pravilno pa je ugotovilo, da kljub temu ostale okoliščine primera potrjujejo, da obstaja resna in konkretna nevarnost, da bi obtoženec na prostosti storil še kakšno hudo kaznivo dejanje. Na podlagi samih okoliščin primera, ki jih je prvo sodišče pravilno, z razumnimi argumenti, ovrednotilo v pritožbeno izpodbijanem sklepu, pa sodišče druge stopnje ponovno zavrača pritožbeno tezo, da naj bi šlo pri obtožencu za nekonfliktno in mirno osebo, ki ne izkazuje nobene agresivnosti in kogarkoli ogroža. 10. V nasprotju s pritožnikom, sodišče druge stopnje soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča pod točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je pripor zoper obtoženca še vedno neogibno potreben in z vidika zagotovitve varnosti ljudi, glede na visoko stopnjo ogrožanja, še vedno nujen in sorazmeren ukrep. Obtoženec je res v priporu od 24. 2. 2022, vendar pa glede na spisovne podatke, ko je bil po vložitvi obtožnice že 19. 9. 2022 opravljen predobravnavni narok, glavna obravnava pa je razpisana z 9. in 23. 11. 2022, še ni mogoče govoriti o nesorazmernem trajanju pripora ter kršitvi pravice obtoženca do sojenja v razumnem roku.

11. Ker sodišče druge stopnje na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu obrazložilo vse z zakonom in Ustavo določene predpostavke za odreditev in podaljšanje pripora, zavrača sklepne očitke pritožnika, da naj bi bil izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bil nerazumljiv oziroma, ker naj ne bi vseboval razlogov o odločilnih dejstvih.

12. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o priporu po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 npr. odločba Ustavnega sodišča RS Up-2073/06-13 z dne 25. 1. 2007 in sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 46995/2015-77 z dne 25. 2. 2016