Jedro

Ker sta lizingojemalec in dobavitelj s predložitvijo potrdila o prevzemu vozila tožečo stranko namerno zavedla, je sedaj sklicevanje revidenta na neizpolnitev pogodbe s strani tožeče stranke v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Če bi v resnici prišlo do neizročitve predmeta lizinga toženi stranki, bi morala le-ta v skladu s 4. členom sklenjene pogodbe o lizingu proti dobavitelju uveljavljati izpolnitveni zahtevek ter v skrajnem primeru od lizing pogodbe odstopiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 421,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta 17. 9. 1993 sklenili leasing pogodbo za motorno vozilo, čeprav je tožena stranka od dobavitelja, družbe Z. d.o.o., prejela denar, ne vozila. Tožeči stranki ni plačala svoje obveznosti, pri čemer z njo ni imela sklenjenega dogovora o plačevanju obrokov dobavitelju oziroma dobaviteljevemu direktorju R. L. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi stroškovni del sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ormožu I 329/95 z dne 21. 8. 1997 in v celoti ugodilo spremenjenemu tožbenemu zahtevku. Toženi stranki je naložilo plačati tožeči stranki 13.070,51 EUR in 1,5% mesečne zamudne obresti od zapadlih posameznih mesečnih zneskov, ki sestavljajo glavnico (zapadle od 1. 7. 1993 do 1. 2. 1995), do plačila, ter povračilo pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da ostane v veljavi sklep o izvršbi v 3. točki glede stroškov do 147,91 EUR in glede zamudnih obresti od stroškov od 21. 8. 1997 do 31. 12. 2001; v točki II/1 izreka se znesek 13.070,51 EUR zniža na 10.921,31 EUR in se tožbeni zahtevek za dodatnih 2.149,20 EUR z zamudnimi obrestmi zavrne; razveljavi v prvi, drugi, tretji, osmi, in dvanajsti alineji točke II/2 izreka; v ostalih alinejah točke II/2 izreka navedbe "do plačila" se nadomestijo z datumom "31. 12. 2001" ter se tožbeni zahtevek glede zamudnih obresti po tem datumu zavrne; ter razveljavilo odločitev o stroških. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo ter odločilo o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka.

Navedbe revidenta 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka v delu, v katerem s pritožbo ni uspela, vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da so protispisne navedbe na 3. in 4. strani sodbe o tem, da je tožena stranka prevzela denar od podjetja Z. d.o.o. potem, ko ga je podjetju na podlagi pogodbe pravdnih strank nakazala tožeča stranka. Določba 212. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bila napačno uporabljena, ker je sodišče odločilo, da je bilo trditveno in dokazno breme glede tega dejstva na toženi stranki, ki pa ne more vedeti in dokazovati, ali je bil denar po sporni leasing pogodbi s strani tožeče stranke nakazan podjetju Z. d.o.o.. Revident namreč že ves čas postopka zatrjuje, da je denar prejel od omenjenega podjetja, ne pa od tožeče stranke. Tudi če drži, da je toženec posojilno pogodbo sklenil s tožečo stranko, slednja ni izkazala, da je izpolnila obveznosti po leasing pogodbi. Iz razlogov sodbe pritožbenega sodišče tudi ni jasno, na kakšni pravni podlagi je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pravdni stranki leasing pogodbe nista sklenili, saj je dokazni postopek pokazal, da ni prišlo do soglasja volj za sklenitev takšne pogodbe, takšna pogodba pa tudi ni bila realizirana. Predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga zavrnitev revizije, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da sta pravdni stranki 17. 9. 1993 sklenili lizing pogodbo št. ... Da bi s sklenjeno pogodbo prikrili drug pravni posel, je v nasprotju z izsledki dokaznega postopka, na katere je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano. Pred sodiščema prve in druge stopnje opravljen dokazni postopek namreč ne daje podlage za trditev, da je tožeča stranka vedela, da je tožena stranka od dobavitelja prevzela denar in ne predmeta lizing pogodbe. Soglasja volj za sklenitev drugačnega pravnega posla kot lizing pogodbe torej ni bilo. Zatrjevane zmote pa tožena stranka tudi ni pravočasno uveljavljala (117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih).

7. Pravdni stranki sta v konkretnem primeru sklenili pogodbo o indirektnem finančnem lizingu, kjer lizingodajalec ni obenem dobavitelj predmeta lizinga. Dobavitelj - družba Z. d.o.o. pa naj bi bil prodajalec predmeta lizinga. Z njo je prodajno pogodbo sklenil lizingodajalec, vendar izključno na iniciativo lizingojemalca. Poleg tega je dobavitelja in predmet lizinga izbral lizingojemalec sam, kar je tudi v skladu z določbo a) 4. točke Pogodbe o lizingu (A2). Kljub temu, da je glavna obveznost lizingodajalca, da lizingojemalcu prepusti rabo predmeta lizinga, je v obravnavanem primeru glede na 4. točko sklenjene pogodbe o lizingu odločilno naslednje: ker je lizingojemalec sam izbral dobavitelja, bi moral sam poskrbeti za uveljavitev izpolnitvenih zahtevkov proti dobavitelju, tega pa revident ni niti uveljavljal niti ugovarjal. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se je revident z dobaviteljem dogovoril, da izpolnitve predmeta lizinga, ki bi sledila plačilu s strani lizingodajalca, ne bo. Namesto dobave predmeta lizinga naj bi mu dobavitelj izročil kupnino ali njen del. Tak dogovor pa je v očitnem nasprotju z vsebino sklenjene pogodbe.

8. Glede na zgoraj navedeno je neutemeljeno revidentovo uveljavljanje kršitve 212. člena ZPP, da tožeča stranka ni dokazala nakazila kupnine dobavitelju predmeta lizinga. Glede na ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da je revident s tožečo stranko sklenil lizing pogodbo (ki kot dobavitelja predmeta lizinga navaja družbo Z. d.o.o.), od dobavitelja (v skladu z njunim medsebojnim dogovorom) prevzel znesek denarja (čeprav bi moral v skladu z lizing pogodbo prevzeti predmet lizinga - vozilo) ter podpisal potrdilo o prevzemu vozila, je pravilen materialnopravni zaključek sodišč prve in druge stopnje, da je tožeča stranka svojo obveznost prepustitve rabe predmeta lizinga lizingojemalcu izpolnila, čeprav de facto do prepustitve rabe predmeta lizinga lizingojemalcu (zaradi dogovora dobavitelja in lizingojemalca) nikoli ni prišlo. Ker sta lizingojemalec in dobavitelj s predložitvijo potrdila o prevzemu vozila tožečo stranko zavedla, je sedaj sklicevanje revidenta na neizpolnitev pogodbe s strani tožeče stranke v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Če bi v resnici prišlo do neizročitve predmeta lizinga toženi stranki, bi morala le-ta v skladu s 4. členom sklenjene pogodbe o lizingu proti dobavitelju uveljavljati izpolnitveni zahtevek ter v skrajnem primeru od lizing pogodbe odstopiti. Revident pa tega ni ne trdil in ne uveljavljal, nasprotno, podpisal je celo potrdilo o prevzemu vozila.

9. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno in ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je bilo treba toženčevo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

10. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. in 155. člena ZPP.