Jedro

Zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer je dovoljena pritožba.

Ker tožnik v obravnavani zadevi toži svojega stalnega skrbnika CSD in so torej njegove koristi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov v sporu ne more biti tožnikov skrbnik. Zato je bilo potrebno postaviti tožniku skrbnika za poseben primer.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 27. 6. 2016 se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer z dne 17. 5. 2016 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 5. 2016 tožniku postavilo skrbnika za poseben primer. V pravnem pouku je zapisalo, da pritožba zoper ta sklep ni dovoljena. Ker se je CSD A. kljub takemu pravnemu pouku pritožil je sodišče izdalo sklep z dne 27. 6. 2016, s katerim je pritožbo zoper prej navedeni sklep kot nedovoljeno zavrglo.

2. CSD A., ki ga je sodišče tožniku A. A. s sklepom z dne 17. 5. 2016 postavilo za skrbnika za poseben primer, v pritožbi sodišču najprej očita, da je kršilo določilo 25. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe. V nadaljevanju pa sta tako pritožba zoper že omenjeni sklep kot pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe (27. 6. 2016) enaki. Pritožba meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ker je postavitev skrbnika za poseben primer namenjena le osebi, ki ji poslovna sposobnost še ni odvzeta, tožniku pa je v celoti odvzeta poslovna sposobnost in je oseba pod skrbništvom, ki ima postavljenega stalnega skrbnika. Sklicuje se na določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Meni, da je sodišče pomešalo postopek postavitve začasnega zastopnika po 82. členu ZPP in skrbnika za poseben primer po 211. členu ZZZDR. Slednji zakon je lex specialis v nasprotju z vsemi drugimi zakoni, tudi ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep odpravi in sodišču naloži, da mora odstopiti zadevo posebnega ali kolizijskega skrbnika v reševanje pristojnemu Centru za socialno delo.

3. Pritožba zoper sklep z dne 27. 6. 2016 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 17. 5. 2016 pa ni utemeljena.

4. Zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer (drugi odstavek 213. člena ZZZDR) je dovoljena pritožba. Odločitev prvega sodišča, ki je pritožbo CSD A. zavrglo je napačna, zato je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju pritožbe razveljavilo in odločilo o pritožbi zoper sklep o postavitvi skrbnika za poseben primer z dne 17. 5. 2016. 5. Sodišče je ugotovilo, da je bila A. A. popolno odvzeta poslovna sposobnost in mu je bil zato določen skrbnik CSD B. (odločba CSD B. z dne 28. 1. 2014). A. A. je vložil tožbo zoper skrbnika (CSD B.). Ker tožnik v obravnavani zadevi toži svojega stalnega skrbnika CSD B. in so torej njegove koristi v nasprotju s koristmi skrbnika, slednji zaradi kolizije interesov v sporu ne more biti tožnikov skrbnik (3. alineja prvega odstavka 181. člena ZZZDR in 82. člena ZPP). Zato je bilo potrebno postaviti tožniku skrbnika za poseben primer skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Tega je na podlagi 211. člena ZZZDR dolžan postaviti sam CSD, lahko pa ga določi tudi organ pred katerim teče postopek, torej sodišče (212. člen ZZZDR). Ni torej ovire, da sodišče ne bi samo postavilo skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil CSD. Glede na navedeno se CSD nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče in je hkrati tudi naloga, ki jih centrom nalagajo določbe ZZZDR ne more upreti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP. Na ostale pritožbene navedbe pritožnika pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (prvi odstavek 360. člena ZPP).