Jedro

Ker med predlagatelji na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne nepremičnine, je sodišče prve stopnje predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto in uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje solastninska razmerja med udeleženci uredilo tako, da so predlagatelji upravičeni oddajati v najem stanovanjsko stavbo B. 94, uporabljati gospodarsko poslopje za skladiščenje raznih stvari, na dvorišču pred objektom odlagati les in drug material ter tu parkirati tovorna vozila, s pridobljeno najemnino pa objekt tekoče vzdrževati in sicer vse za čas do dokončne odločitve o delitvi solastnega premoženja, nasprotni udeleženki J. Ž. in M. Č. pa sta upravičeni uporabljati solastno zemljišče tako, da bosta imeli neoviran dostop peš in z osebnim avtomobilom do garaže v stanovanjski hiši B. 95a, K. in to po poti, kot jo že sedaj uporabljata. Stroške tekočega vzdrževanja stavbe na parceli št. 92 so dolžni nositi vsi solastniki sorazmerno z velikostjo svojih deležev.

Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujeta nasprotni udeleženki M. Č. in J. Ž. in predlagata spremembo, podrejeno pa razveljavitev.

Zatrjujeta, da je sodišče predlagatelje obravnavalo kot skupnost, ki pa kljub skupnemu pooblaščencu to niso. Nevzdržno je, da so vsi v enakem obsegu skupaj in hkrati vsak zase upravičeni upravljati in uporabljati stvar na način, kot je določen v izpodbijanem sklepu.

Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede obsega lastništva vsakega od udeležencev. Ni ugotavljalo, ali nepremičnina sploh dopušča takšno rabo, kot so jo predlagali predlagatelji. Razen tega ni upoštevalo okoliščine, da imajo v posesti to nepremičnino poleg nasprotnih udeleženk in nekaterih predlagateljev tudi ostali solastniki in uporabniki stanovanjske hiše B. 95a. Končno je nesprejemljiva še odločitev o obsegu stroškov, ki naj bi jih v zvezi z vzdrževanjem nepremičnine nosili solastniki.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru so izpolnjene vse predpostavke za ureditev razmerij med solastniki: udeleženci niso dosegli soglasja o upravljanju in uporabi stvari v solastnini in med njimi ni spora o velikosti solastninskih deležev. Res je, da je sodišče uredilo le razmerje predlagateljev do nasprotnih udeleženk. Vendar ker med njimi na eni strani in med nasprotnima udeleženkama na drugi strani ni spora o uporabi in upravljanju solastne stvari, je sodišče predlagatelje povsem pravilno obravnavalo kot celoto. Bistveno je torej, da je določilo obseg uporabe parcele št. 92 k.o. B. za nasprotni udeleženki in s tem preciziralo njuna upravičenja do uporabe te nepremičnine. Urejanje razmerij med ostalimi solastniki (predlagatelji), ker pač niso sporna, ni predmet tega postopka.

Pritožnici sicer zatrjujeta, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede obsega lastništva vsakega od udeležencev, vendar s tako pavšalnim očitkom, ko ne povesta niti, kolikšen naj bi bil njun delež (med postopkom sta zatrjevali, da sta solastnici vsaka do 1/14), pač ne moreta uspeti. Prav tako ne z očitkom, da se sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali nepremičnina dopušča tako rabo, kot so jo predlagali predlagatelji. Pritožba namreč ne pove, zakaj gospodarskega poslopja ne bi bilo mogoče uporabljati za skladiščenje raznih stvari in zakaj na dvorišču ne bi bilo mogoče odlagati les in drug material ter na njem parkirati motorna vozila. Tudi vpis solastne nepremičnine, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, in ki mu pritožnici ne oporekata, ne vzbuja pomislekov v to, da je taka uporaba nepremičnine mogoča. Kar zadeva ostale solastnike in uporabnike hiše B. 59a, pa je treba reči, da se izpodbijani sklep na njih ne nanaša. Zato je docela irelevantna pritožbena trditev, da so soposestniki sporne nepremičnine. Tudi če so res, to ne vpliva na ureditev razmerij med solastniki. Končno je neutemeljeno še stališče, da je nepravilna porazdelitev stroškov tekočega vzdrževanja stavbe na parceli št. 92, saj je v skladu z določbo 6. odst. 15. člena ZTLR, po kateri stroške vzdrževanja solastne stvari trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih delov. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).