Jedro

Po uveljavitvi ZGO-B investitor ne more za strokovno nadzorstvo nad gradnjo pooblastiti svojega delavca, temveč le izvajalsko ali projektivno podjetje, ki ni hkrati tudi izvajalec gradnje. To stori s pogodbo s takim podjetjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 758/99-6 z dne 5.9.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 7.4.1999, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo inšpektorja za graditev Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enota V. z dne 15.3.1999. S to odločbo je inšpektor za graditev odločil, da mora tožeča stranka kot investitor strokovno nadzorstvo nad gradnjo telefonskega omrežja V. - P., ki ga gradi na območju k.o. P. in k.o. V. s pogodbo poveriti izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Določen je bil rok petnajst dni od vročitve odločbe.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi. Ob nesporni ugotovitvi, da nadzor nad gradnjo obravnavanega telefonskega omrežja opravlja delavec tožeče stranke kot investitorja, je enako kot tožena stranka ugotovilo, da je to v nasprotju z določbami od 61. in 63. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 38/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 59/96), zato je inšpektorjev ukrep pravilen in zakonit. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Meni, da ZGO zahteva edino to, da investitor ne more izvajati nadzora nad gradnjo, kadar je hkrati izvajalec gradnje. To pa tožeča stranka ni.

Izpodbijana sodba se opira na napačno razlago 63. člena ZGO, in sicer, da delavci investitorja ne smejo biti nadzorniki nad gradnjo. Meni, da je razlaganje sodišča v popolnem nasprotju z vsebino, namenom in samim besedilom citirane zakonske določbe. Pravne predpise je treba interpretirati v skladu z ustavnim načelom, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. V ZGO ni prepovedano, da investitor, kateremu investicijo izvaja tretja oseba, ne bi smel sam izvajati strokovnega nadzora nad izvajanjem del. Meni, da je sodišče z izpodbijano sodbo nezakonito in neupravičeno poseglo v ustavno pravico tožeče stranke do svobodne gospodarske pobude. Onemogočeno je izvajati nadzor nad izvajanjem gradbenih del, čeprav nihče ne more zagotoviti boljšega nadzora v obravnavanem primeru, kot ga lahko zagotovi tožeča stranka sama, saj je ta najbolj zainteresirana za to, da bo gradnja izvedena kvalitetno in v skladu s projekti. Ob tako neutemeljeni razlagi zakona bi tožeči stranki nastala nepotrebna in izredno velika gospodarska škoda, saj bi morala v podobnih primerih sklepati pogodbe z zunanjimi izvajalci nadzora in jim to plačevati, ob tem, da ima sama registrirano dejavnost nadzora in usposobljen lasten kader. Pravilnost svojih stališč utemeljuje tudi s pravnima mnenjema Službe Vlade RS za zakonodajo z dne 2.4.1997 in dveh profesorjev Pravne fakultete v Ljubljani z dne 21.7.1997, izdanima v podobnem primeru.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru odločilo pravilno in zakonito ter za svojo odločitev navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje.

Kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče, je v 61. členu ZGO določena obveznost investitorja, da zagotovi strokovno nadzorstvo nad gradnjo. V 63. členu ZGO pa je določeno, da se strokovno nadzorstvo s pogodbo poveri izvajalskemu ali projektivnemu podjetju, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Tako podjetje ZGO v nadaljevanju imenuje nadzornik. Strokovno nadzorstvo nad gradnjo lahko za nadzornika opravlja posameznik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za odgovornega vodjo v 51. členu ZGO. Iz navedenih določb ZGO pritožbeno sodišče enako kot prvostopno sodišče sklepa, da nadzorstvo nad gradnjo ne more opravljati investitor sam, pa tudi ne izvajalec gradbenih del, temveč tretje izvajalsko oziroma projektivno podjetje, s katerim investitor sklene pogodbo po 63. členu ZGO. Takšno sklepanje izhaja tudi iz ZGO-B, ki je začel veljati 9.11.1996. S tem zakonom je bil črtan dotedanji 62. člen ZGO, ta sprememba pa ne dopušča več, da bi investitor lahko sam opravljal nadzor nad gradnjo. Takšna je tudi dosedanja praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (npr. zadeva I Up 828/99, sodba z dne 26.9.2002).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.