Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
24.09.2024
07121-1/2024/1110
OP umrlih, Postopki na centrih za socialno delo
Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 20. 9. 2024 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je polnoletni otrok upravičen do osebnih podatkov umrlega očeta, ki jih ima Center za socialno delo (CSD) oziroma, ali lahko CSD zavrne zahtevo za pridobitev podatkov o skrbništvu nad očetom s sklicevanjem na dejstvo, da posameznik ni bil stranka postopka. Priložili ste vzorčno zahtevo in odgovor.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
To mnenje je zgolj načelno in informativno, ker se lahko IP dokončno opredeli do posredovanja podatkov le v pritožbenem postopku po 41. členu ZVOP-2 in pod pogojem, da gre za podatke iz uradne evidence.
1.Konkretna zahteva, ki je bila vložena pri CSD ne vsebuje izrecne navedbe pravne podlage, tj. ustreznega odstavka 9. člena ZVOP-2. Ta mora biti v zahtevi obvezno navedena v skladu z 41. členom ZVOP-2.
2.Če se je CSD v zavrnitvi zahteve skliceval na dejstvo, da posameznik »ni bil stranka postopka« sklepamo, da je bila zahteva zavrnjena na podlagi 82. člena ZUP (pravica do pregledovanja upravne zadeve ali »spisa«). Ta pravica ne spada v pristojnost IP, zaradi česar IP tudi ni pritožbeni organ.
3.V primeru, da se zahteva nanaša na skrbništvo nad očetom, je treba upoštevati tudi možnost, da se posamezni dokumenti ali njihovi deli nanašajo tudi na skrbnika. Podatki, ki se neposredno nanašajo le na skrbnika načeloma ne spadajo pod pravico iz 9. člena ZVOP-2.
Sklicujemo se na mnenje IP, ki ste ga predložili sami (brez številke) ter na druga mnenja IP, ki so dostopna na spletni strani IP pod rubriko »mnenja« - »OP umrlih«. Pri morebitni ponovni zahtevi se je treba sklicevati na ustrezno določbo 9. člena ZVOP-2, pri čemer v vašem primeru pride v poštev verjetno tretji odstavek, ki določa: »Ne glede na določbe prejšnjega odstavka upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače.«. Priporočamo tudi, da so, če je to možno, v zahtevi navedeni le osebni podatki oziroma dokumenti, ki se neposredno nanašajo le na pokojnega očeta in ne na skrbnika. Do teh upravičeni svojec načeloma ni upravičen. Poleg tega priporočamo, da so v zahtevi navedene konkretne informacije, ki so predmet zahteve, torej, kaj je tisto, kar prosilca konkretno zanima.
Pravica do pregledovanja upravne zadeve iz 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se ne pokriva nujno v celoti s pravico iz 9. člena ZVOP-2. Če upravljavec odloči na podlagi ZUP, ne gre za kršitev ZVOP-2, če v zahtevi ni bilo navedene pravne podlage. Po 82. členu ZUP IP ni pritožbeni organ.
Prvi odstavek 41. člena ZVOP-2 določa, da zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje naslednje podatke:
1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;
2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;
3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;
4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;
5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;
6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.
Prijazen pozdrav.
dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP
dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka