Jedro

Sodišče se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Upnik in tretji krijeta sama vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tretjega, tako da se izvršba na dne 2. 3. 2022 zarubljenem predmetu (motorni čelni viličar indos) ustavi in se rubež z dne 2. 3. 2022 razveljavi (I. točka izreka), ter sklenilo, da tretji krije sam svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka) in upnik krije sam svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Tretji po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je ugovor vložil iz razloga, ker je s strani upnika predlagan in s strani sodišča postavljen izvršitelj zarubil viličar. Dolžnica in njen zakonski partner A. A. se z rubežem nista strinjala, zato tudi ni podpisal zapisnika. Čeprav iz zapisnika ne izhaja, da je A. A. izvršitelja opozoril, da viličar ni niti v njegovi niti v dolžničini lasti, izvršitelj tega dejstva ni upošteval, ampak je opravil rubež. Tretji je bil zaradi ravnanja izvršitelja primoran po pooblaščencu vložiti ugovor, s tem pa so mu nastali stroški, tudi sodne takse. Logično je, da ženska z viličarjem zelo verjetno nima ničesar opraviti, saj gre za stroj, ki je v domeni upravljanja moških. Upnik in izvršitelj sta imela možnost ukrepanja na način, da do rubeža viličarja ne bi prišlo. Upnik je imel skladno z določbami ZIZ pravico biti prisoten na rubežu, pa ga ni bilo. V kolikor bi upnik bil prisoten na rubežu, bi glede na navedbe A. A. lahko preprečil rubež viličarja. To bi lahko naredil tudi naknadno, ko ga je izvršitelj obvestil o rubežu viličarja. Opozarja tudi na določbe 84. člena ZIZ ter 49. in 76. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik). Iz navedenih razlogov meni, da mu je upnik povzročil stroške po lastni krivdi in povsem neutemeljeno.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam tretjega, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o nadaljnjih izvršilnih stroških uporabilo pravilno pravno podlago, ki je podana v šestem odstavku 38. člena ZIZ in določa, da upnik mora dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se lahko pri odločanju o stroških tretjega opre tudi na 160. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške, če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih. Čeprav v obravnavanem primeru do izločitvene pravde v smislu 65. člena ZIZ ni prišlo, lahko sodišče omenjeno določbo analogno uporabi tudi pri odločanju o stroških ugovora tretjega v izvršilnem postopku.

6. Tretji neutemeljeno obširno pritožbeno pojasnjuje, da mu je upnik stroške v zvezi z ugovorom povzročil po lastni krivdi in neutemeljeno. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je pri odločitvi o stroških tretjega potrebno upoštevati, da v predmetni izvršilni zadevi lastninska pravica tretjega na zarubljenem predmetu ne izhaja iz javne listine oziroma kakšne uradne evidence. Tretji je svojo lastninsko pravico na zarubljenih predmetih izkazoval s kupoprodajno pogodbo, ki pa upniku ni bila znana oziroma zanjo upravičeno ni vedel do vložitve ugovora tretjega. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da glede na to, da lastninska pravica tretjega ne izhaja iz uradnih evidenc, upniku v konkretnem primeru nikakor ni mogoče očitati, da je vedel oziroma bi lahko vedel za lastninsko pravico tretjega. Pravilno je tudi pojasnilo, da je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bila dovoljena izvršba na premičnine, ki v sklepu o izvršbi niso bile individualizirane, kar pomeni, da upniku ni bilo znano, katere premičnine bodo predmet rubeža. Ker se je upnik šele v ugovoru seznanil z lastninsko pravico tretjega in jo tudi takoj priznal (upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval), ni z ničemer prispeval k nastanku stroškov ugovora tretjega, s katerim je tretji sicer uspel, kljub temu pa mora sam trpeti stroške ugovornega postopka. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je tudi odločilna okoliščina, da ima dolžnica prijavljeno bivališče na istem naslovu kot tretji. Iz tega izhaja, da se je rubež premičnin opravljal na domačem naslovu dolžnice, ki je hkrati domači naslov tretjega. Ta okoliščina pa oteži razmejitev, katere stvari so v posesti dolžnika in katere v posesti tretjega. Skladno z določbo prvega odstavka 83. člena ZIZ se smejo namreč zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, iz česar izhaja, da se rubi posest in ne lastninska pravica na stvareh. Iz načela domneve lastništva izhaja, da je lastnik stvari tisti, ki ima stvar v svoji neposredni posesti. Pritrditi je sicer tretjemu, da se skladno z določbo drugega odstavka 84. člena ZIZ zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, potrebno pa je upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb. Vendar iz rubežnega zapisnika z dne 2. 3. 2022 ne izhaja, da sta prisotna na rubežu podala pripombe in dokazila o obstoju lastninske pravice tretjega na viličarju, rubežni zapisnik pa je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dokler se ne izkaže nasprotno, tretji pa v potrditev pritožbene navedbe, da je A. A. izvršitelja opozoril, da viličar ni v lastni dolžnice, ni predlagal nobenega dokaza. Poleg tega je pojasniti, da pritožbeno izpostavljeni 76. člen Pravilnika določa, da izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari. Rubež takih stvari se opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Iz rubežnega zapisnika z dne 2. 3. 2022 pa je razvidno, da je izvršitelj opravil rubež le enega predmeta, zato navedene izjeme pravilno ni upošteval in je pravilno opravil rubež viličarja. Ob obrazloženem tretji neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi lahko upnikova prisotnost na rubežu preprečila rubež viličarja.

7. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin, ki se nanašajo na rubež viličarja in na vložitev ugovora tretjega, v katerem je tretji s kupoprodajno pogodbo dokazal lastninsko pravico na viličarju, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik tretjemu ni neutemeljeno povzročil stroškov ugovora. Zato je utemeljeno odločilo, da tretji krije sam svoje stroške ugovornega postopka.

8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretjega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

9. Tretji krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen, zato mu upnik pritožbenih stroškov ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta za rešitev te pritožbene zadeve ni bil potreben, ker ni v ničemer pripomogel k pravilni odločitvi, zato tudi stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).