Jedro

Stranka mora zahtevati izločitev sodnika najpozneje do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje. Kasnejšo zahtevo je treba zavreči kot prepozno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje kot prepozni zavrglo tožnikovi zahtevi za izločitev sodnika F., ki ju je podal dne 14.6.1999 in dne 9.9.1999. Sklep z dne 1.7.1999 izpodbija tožnik po svojem pooblaščencu XY ter v pritožbi navaja, da je imel tožnik na zadnji obravnavi pripombe na delo sodnika, ker mu je neutemeljeno zavrnil več dokaznih predlogov. Tožnik je med obravnavo večkrat podal pripombe na sodnikove sklepe, ki pa jih ta ni želel protokolirati v zapisnik. Tožnik je v zvezi s svojimi pripombami želel podati tudi zahtevo za izločitev sodnika, vendar tega do konca glavne obravnave ni uspel podati. Tožnik zato meni, da je vloga z dne 14.6.1999 pravočasna. Pritožnik sodišču druge stopnje predlaga, da spremeni izpodbijani sklep in ugodi zahtevi za izločitev sodnika.

Proti sklepu z dne 16.9.1999 se pritožuje tožnik sam ter v pritožbi smiselno ponavlja okoliščine iz prve pritožbe, pri tem pa še poudarja, da je razpravljajoči sodnik vse tožnikove glavne dokaze apriori odklonil, zato tožnik meni, da glavne obravnave niti ni bilo.

V nadaljevanju pritožbe še navaja, kakšni učinki bi bili doseženi, če bi bila upoštevana kompleksna gradbena dokumentacija.

Pritožbi nista utemeljeni.

Iz podatkov spisa izhaja, da je bila zadnja glavna obravnava dne 25.5.1999, na kateri je bil postopek končan. Iz zapisnika o glavni obravnavi ni razvidno, da bi tožnik v smislu 73. člena ZPP podal zahtevo za izločitev sodnika, kar bi sicer moral storiti in sicer najpozneje do konca obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.

Tožnikove pritožbene navedbe, da tega ni mogel storiti, ker sodnik ni upošteval njegovih pripomb, niso sprejemljive. Tožnikove pripombe so se nanašale le na sodnikovo zavrnitev njegovih dokaznih predlogov.

Takemu ravnanju sodnika pa je tožnik tudi sicer neutemeljeno ugovarjal. Po drugem odstavku 220. člena ZPP odloča sodišče o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev.

Tožnikovo nasprotovanje sodnikovemu dokaznemu sklepu samo po sebi še ne vsebuje zahteve za sodnikovo izločitev. Glede na to, da je tožnik podal obe zahtevi za izločitev sodnika po končanem obravnavanju zadeve (14.6.1999 in 9.9.1999), je sodišče prve stopnje z izpodbijanima sklepoma obe zahtevi utemeljeno zavrglo kot prepozni.

Ker je glede na povedano odločitev sodišča prve stopnje v obeh izpodbijanih sklepih pravilna in zakonita, je zato bilo potrebno obe tožnikovi pritožbi zavrniti kot neutemeljeni in potrditi izpodbijana sklepa (2. točka 380. člena ZPP).