Jedro

Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP/99); tako mora tudi sodno takso za vlogo vedno plačati tisti, ki jo je vložil (prim. 1. odst. 3. člena ZST); v samem postopku pa lahko nato (v primeru uspeha) zahteva njeno povrnitev od nasprotne stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tožena stranka kot taksna zavezanka v predpisanem roku ni plačala takse za ugovor v znesku 9.000,00 SIT in za opomin v znesku 1.500,00 SIT; zato je sklenilo, da mora plačati še kazensko takso v znesku 5.250,00 SIT. Slovenski investicijski banki d.d. pa je naložilo, da prenese znesek 15.750,00 SIT z računa taksne zavezanke na račun sodnih taks. Tožena stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in navedla, da v tej zadevi ne bo nosila nobenih stroškov postopka, ki je nastal izključno in samo po krivdi tožeče stranke. Zahtevala je, da vse stroške postopka plača tožeča stranka sama. Pritožba ni utemeljena. Z izpodbijanim sklepom (redna št. 15) je bilo toženi stranki naloženo, da poravna takso za ugovor (redna št. 5), ki ga je vložila zoper sklep o izvršbi (redna št. 4). Vsaka stranka namreč predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP/99); tako mora tudi sodno takso za vlogo vedno plačati tisti, ki jo je vložil (prim. 1. odst. 3. člena ZST). Ali bo te stroške lahko dobil povrnjene od nasprotne stranke, pa je (praviloma) odvisno od uspeha v pravdi (1. odst. 154. člena ZPP/99). Da pa bo sodišče lahko odločalo o povrnitvi stroškov, jih mora (tožena) stranka najprej plačati, v samem postopku (v katerem je tožeča stranka "odstopila od nadaljnje tožbe") pa zahtevati njihovo povrnitev (1. odst. 163. člena ZPP/99). Sklep sodišča prve stopnje je tako pravilen in zakonit, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi (smis. 2. odst. 365. člena ZPP/99).