Jedro

Za terjatve iz naslova stroškov postopka, ki niso nastale pred začetkom stečajnega postopka, ampak sodišče o njih odloči v pravdah, ki se končajo med tekom stečajnega postopka, ne velja obveznost njihove prijave v stečajnem postopku. Ti stroški se glede na določbo 354. člena ZFPPIPP tudi ne poplačajo iz stečajne mase, ampak iz stroškov stečajnega postopka (355. člen ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti na novo glasi: "II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 498,50 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo, svoje stroške postopka pa krije sama."

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 222,23 EUR v 15 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko tožeča stranka vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določil ZPP in zmotne uporabe določil ZFPPIPP. Predlaga, da Višje delovno in socialno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da naloži toženi stranki plačilo stroškov pravdnega postopka in stroškov te pritožbe. Pritožba se z odločitvijo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ne strinja. Če tožeča stranka tožbo vloži pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko in jo umakne potem, ko tožena stranka v stečaju prizna prijavljeno terjatev, se po ustaljeni sodni praksi šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je tožena stranka izpolnila zahtevek. Tako je bila tožba potrebna in je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov postopka, ki so ji nastali pred priznanjem zahtevka.

Sodišče zmotno navaja, da tožeča stranka ni prijavila stroškov pravdnega postopka v stečajnem postopku. Do danes stroški pravdnega postopka še niso znani, saj sodišče o njih ni odločilo. Po prav tako ustaljeni sodni praksi (odloča VDSS opr. št. Pdp 648/2013) ne gre za stroške, ki jih mora tožeča stranka prijaviti v stečajnem postopku. Stroški, o katerih odloči sodišče na podlagi pravilne uporabe 158. člena ZPP, niso terjatev upnika do stečajne mase stečajnega dolžnika, ampak gre za stroške, ki bremenijo stroške stečajnega postopka. Enako stališče je zavzeto v odločbi VDSS opr. št. Pdp 982/2016. Zato bi sodišče prve stopnje tožeči stranki moralo priznati pravdne stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke prereka vse navedbe tožeče stranke in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba, vendar je zaradi zmotne uporabe materialnega prava sprejelo napačno odločitev o stroških postopka.

7. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka izhajalo z zmotnega stališča, da tožnica, ki je tožbo umaknila potem, ko je bila njena terjatev iz delovnega razmerja (iz naslova odpravnine, plače, regresa za letni dopust) v stečajnem postopku opr. št. St 5370/2016 v celoti priznana, ni upravičena do povračila stroškov postopka, ker jih ni prijavila v stečajnem postopku. Pri tem se je sklicevalo na določbo 3. točke drugega odstavka 60. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nasl.) ter na določbo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha, če upnik zamudi rok za prijavo terjatve.

8. Določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP se ne nanaša na stroške postopka, ki nastanejo v pravdi, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka in teče med stečajnim postopkom, saj terjatev iz naslova povrnitve stroškov postopka nastane šele potem, ko sodišče (v pravdi) o njih odloči. Nanaša se le na upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku, ki je bil že zaključen pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V takih primerih, kot je obravnavani, ko stroški nastanejo šele med stečajnim postopkom, pa ta določba ne pride v poštev.

V skladu z določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločitev brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Po določbi četrtega odstavka istega člena ZPP pa o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Iz navedenih določb izhaja, da za terjatve iz naslova stroškov postopka, ki niso nastale pred začetkom stečajnega postopka, ampak sodišče o njih odloči v pravdah, ki se končajo med tekom stečajnega postopka, ne velja obveznost njihove prijave v stečajnem postopku. Ti stroški se glede na določbo 354. člena ZFPPIPP tudi ne poplačajo iz stečajne mase, ampak iz stroškov stečajnega postopka (355. člen ZFPPIPP).

9. Takšno je prevladujoče stališče v odločbah VDSS, na katere se sklicuje tudi pritožba (npr. odločbe VDSS opr. št. Pdp 982/2016, Pdp 208/2015, Pdp 758/2014, Pdp 1623/2014, Pdp 1412/2014 in druge - baza Ius Info, Spletna stran VS RS - baza VDSS), zato ga pritožbeno sodišče upošteva tudi v obravnavanem primeru, ker meni, da je materialnopravno pravilno, ne glede na drugačne odločitve v posameznih primerih, na katere se sklicuje tožena stranka v odgovoru na pritožbo.

10. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja povračilo stroškov postopka, ker je tožbo umaknila takoj, ko je bila njena terjatev v stečajnem postopku priznana in se zato šteje, da jo je umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, ki po vsebini pomeni, da je v pravdi uspela. Zato ji je tožena stranka dolžna v skladu s 154. in 155. členom ZPP povrniti stroške postopka.

11. Potrebni stroški tožeče stranke, odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/2015 - OT), obsegajo: nagrado za sestavo tožbe - 400 točk (tar. št. 18), 2 % - materialni stroški (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), in znašajo skupaj 228,50 EUR (odmerjeni po vrednosti točke 0,459 EUR) oziroma skupaj s sodno takso (v znesku 270,00 EUR) 498,50 EUR. Ta znesek je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki.

12. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani del sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

13. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP dolžna povrniti pritožbene stroške, odmerjene v skladu z veljavno OT, ki znašajo skupaj 248,88 točk (nagrada za pritožbo - 200 točk, 2 % - materialni stroški, 22 % DDV) oziroma 114,23 EUR (odmerjeni po vrednosti točke 0,459 EUR), skupaj s sodno takso za pritožbo v znesku 108,00 EUR pa znesek 222,23 EUR. Ker je s pritožbo uspela tožeča stranka, tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (154., 165. člen ZPP).