Jedro

Zahteva prosilke za izpolnitev pogodbenih obveznosti v zadevi, v zvezi s katero ta prosi za brezplačno pravno pomoč, je po presoji sodišča upravičena, zaradi česar organ za brezplačno pravno pomoč materialnega prava ni uporabil pravilno, ko je presodil, da zadeva ni razumna.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 2095/2012-5 z dne 30. 10. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z zgoraj navedeno odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožnica že v zadevi Bpp 1674/2012 vložila prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči tudi za vložitev - takrat nasprotne - tožbe v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, št. I P 1088/2011, ki teče zaradi razveljavitve pogodbe in v katerem je prosilka tožena stranka. Že v odločbi št. Bpp 1674/2012 z dne 2. 10. 2012 je bilo tožnici pojasnjeno, da se ji prošnja odobri zgolj za zastopanje v omenjenem pravdnem postopku, ne pa za vložitev nasprotne tožbe, ki jo je želela vložiti zaradi izterjave zneska, ki bi ji ga naj dolgovala tožeča stranka iz postopka I P 1088/2011. Tožnica sedaj prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe (pač ne nasprotne) in nadaljnje zastopanje, ker bi naj tožnica prosilki dolgovala visok znesek zaradi neizpolnitve pogodbe, katere razveljavitev domnevna dolžnica zahteva s tožbo zoper prosilko. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je vlaganje tožbe za izterjavo dolgovanega zneska nesmiselno, če bo pogodba razveljavljena in upravičeno se tukaj poraja vprašanje, ali bi prosilka vložila še dodatno tožbo še preden je odločeno v prvi zadevi, če bi morala sredstva za plačilo odvetnika zagotoviti sama. Organ za brezplačno pravno pomoč tako zaključuje, da je zahteva prosilke preuranjena in v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj sodišče v tem postopku še ni odločilo. Če bo ugotovljeno, da je pogodba veljavna, lahko tožnica znova zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je bila pogodba med njenim takratnim podjetjem in gospo A.A. sklenjena v letu 2009, izplačila pa naj bi bila izvedena do konca tega leta. Z gospo A.A. sta nato še sodelovali in si dopisovali in skušali urediti njene zapadle obveznosti. Zadnji kontakti med njima so bili v avgustu 2010. Tožnica opozarja na to, da lahko njena terjatev do nasprotne stranke zastara. Navaja, da si trenutno sama odvetnika ne more plačati, saj za to nima finančnih sredstev kot mati samohranilka z minimalno preživnino. Pojasnjuje še, da predmetne tožbe ni vložila prej, saj je upala, da bo zadeva urejena z dogovorom z nasprotno stranko. Šele kasneje ji je postalo jasno, da sporazumna rešitev ni mogoča, saj ji je začela nasprotna stranka tudi groziti, kar jo je tudi psihično zelo omajalo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe proti pogodbeni partnerki in sicer za plačilo zneska, ki ji ga le-ta dolguje po pogodbi, ki sta jo sklenili v letu 2009. Kot izhaja iz predmetne zadeve, je tožnici že odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo št. Bpp 1674/2012-20 z dne 2. 10. 2012 in sicer v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I P 1088/2011, v katerem je prosilka za brezplačno pravno pomoč tožena stranka. Tožba je bila vložena za razveljavitev pogodbe iz leta 2009. Tožeča stranka je v zadevi Bpp 1674/2012 svojo prvotno prošnjo razširila še na dodelitev brezplačne pravne pomoči za nasprotno tožbo v predmetni zadevi in sicer na plačilo dolgovanih zneskov na podlagi navedene pogodbe. Organ za brezplačno pravno pomoč je v odločbi, št. Bpp 1674/2012-20 z dne 2. 10. 2012 ugotovil, da na podlagi podatkov spisa ne more ugotoviti upravičenosti navedb ene ali druge stranke. Ocenil pa je, da je zadeva pomembna za tožničin osebni in socialno ekonomski položaj, da glede na navedeno ni nerazumna ali v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj je bila pogodba, katere razveljavitev se zahteva v tej pravdni zadevi, sklenjena za znesek čez 70.000,00 EUR, pogodbena partnerka prosilke pa je šele leto po sklenitvi pogodbe zahtevala razveljavitev te pogodbe in vrnitev 8.000,00 EUR. Organ za brezplačno pravno pomoč je v zadevi Bpp 1674/2012-20 z dne 2. 10. 2012 sicer v izreku odločil le o obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči in izrek te odločbe ne vsebuje zavrnilnega dela. Le v obrazložitvi je še navedeno, da je prosilki brezplačna pravna pomoč odobrena le za postopek pred sodiščem prve stopnje, ker da je vlaganje nasprotne tožbe nesmiselno, če bo v postopku, ki je že v teku, predmetna pogodba razveljavljena.

V zadevi Bpp 2095/2012 je tožeča stranka vložila samostojno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe proti sopogodbeni stranki, organ za brezplačno pravno pomoč pa je njeno zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da ta ni smiselna, ker mora biti najprej zaključen postopek v zadevi I P 1088/2011. Sodišče se s takšnim stališčem organa za brezplačno pravno pomoč ne more strinjati. Že v odločbi št. Bpp 1674/2012-20 z dne 2. 10. 2012 je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da na podlagi zbranega gradiva ne more ugotoviti upravičenosti navedb ene ali druge stranke. Organ za brezplačno pravno pomoč torej v tem stanju postopka ni mogel presoditi, katera od obeh pravdnih strank ima verjetnejši izgled za uspeh. To je glede na to, da gre očitno za sorazmerno kompleksno in zahtevno zadevo na začetku pravdnega postopka tudi povsem razumljivo. Kljub temu pa organ za brezplačno pravno pomoč meni, da bi morala tožnica čakati na zaključek zadeve I P 1088/2011, preden bi vložila tožbo na plačilo zapadlih zneskov, ki jih zahteva po sklenjeni pogodbi.

Iz zgoraj povedanega izhaja, da sta pogodbeni stranki sklenili pogodbo, po kateri tožnica iz tega upravnega spora zahteva njeno izpolnitev, njena pogodbena partnerica pa zahteva razveljavitev te pogodbe in vrnitev plačanih zneskov. Glede na to, da je torej pravni posel sklenjen, ni videti nobenega razumnega razloga, zakaj bi pogodbeni partner, ki terja izpolnitev pogodbe, moral čakati na zaključek zadeve v zvezi z razveljavitvijo pogodbe. Sodišče se tukaj ne spušča v presojo verjetnosti za uspeh ene ali druge pogodbene stranke, saj je to glede na zgodnjo fazo pravdnega postopka po ugotovitvah upravnega organa tudi nemogoče. Vsekakor pa je povsem razumno zahtevati izpolnitev pogodbe, po kateri gre tožnici nemajhen znesek. Takšno postopanje je razumno že samo po sebi, ob tem pa ne gre zanemariti tudi vprašanja zastaranja. Po presoji sodišča je torej organ za brezplačno pravno pomoč napačno ocenil okoliščine iz 24. člena ZBPP in zaključil, da zadeva, za katero želi tožnica odobritev brezplačne pravne pomoči, ni razumna, s tem pa je napačno uporabil materialno pravo, to je 24. člen ZBPP.

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.