Jedro

O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (IV. in VI. točka izreka) potrdi.

II. Upnik je dolžan prvemu dolžniku povrniti 389,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka do dne plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje: zavrnilo predloga za vstop v pravdo stranskega intervenienta na strani upnika A. A. in stranskega intervenienta na strani dolžnika B., mbH, Avstrija (I. točka izreka). Dovolilo je spremembo predloga za zavarovanje terjatve z začasno odredbo (II. točka izreka). Ni dovolilo spremembe vrednosti spornega predmeta (III. točka izreka).

Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "Dolžniku C. C. se prepoveduje izvajati funkcijo in predstavljati se kot poslovodja družbe D., d. o. o., še zlasti se mu prepoveduje v imenu in na račun družbe D., d. o. o., umikati tožbe ali sklepati sodne poravnave v postopkih, ki tečejo zoper E. E., in sicer v postopku: - zaradi plačila 133.065,80 EUR, ki se vodi pred Delovnim sodiščem v Celju pod opr. št. Pd 173/2019 (prej Pd 137/2016); - zaradi plačila 149.290,46 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. I Pg 374/2018; - zaradi plačila 38.009,65 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 538/2018 (prej I Pg 110/2017); - zaradi plačila 18.789,12 EUR, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I P 450/2018; - zaradi plačila 23.458,00 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 621/2018; - zaradi plačila 21.090,00 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 285/2019; - zaradi plačila 21.090,00 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 286/2019; - zaradi vrnitve vozila, podredno plačila 99.460,00 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 932/2016; - zaradi plačila 27.286,15 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 607/2019; - zaradi plačila 46.390,13 EUR, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I Pg 447/2017; - zaradi plačila 8.459,05 EUR, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici pod opr. št. P 100/2019; prav tako se mu prepoveduje v imenu in na račun družbe D., d. o. o., podajati kakršnekoli izjave, umike ali sklepati sodne poravnave v postopkih, ki tečejo med družbo D., d. o. o., in družbo B., mbH, podajati oz. sprejemati sklepe o preklicu in imenovanju prokure v družbi D., d. o. o., ter podajati pooblastila za zastopanje družbe D., d. o. o. Dolžnikovemu dolžniku Banka X., se prepoveduje upoštevati in realizirati preklic pooblastil A. A. za zastopanje družbe D., d. o. o., in upravljanje s transakcijskim računom št. SI56 0000 0000 0000 000, ki je bil podan s strani C. C. Dolžnik C. C. je dolžan upniku družbi D., d. o. o., in njenemu zakonitemu zastopniku A. A. v posest predati nepremičnino v lasti družbe D., d. o. o., na naslovu ..., pri čemer je še zlasti dolžan odstraniti novo nameščene ključavnice ter odpovedati varovanje po varnostni službi, ki jo je najel. V primeru, če dolžnik ali dolžnikov dolžnik kakorkoli kršita začasno odredbo iz točke 1. in 2. in 3. te začasne odredbe, se jima izreče denarna kazen v višini 4.100,00 EUR. V tem primeru opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati sodišče izda nov sklep, s katerim določi dolžnikoma novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnika ponovno kršita začasno odredbo v 1. in 2. in 3. točki te začasne odredbe. Tako sodišče ravna, dokler seštevek kazni ne doseže 41.000,00 EUR.

Ta začasna odredba velja še 15 dni po pravnomočni rešitvi spora v pravdni zadevi." (IV. točka izreka).

Zaradi umika tožbe je ustavilo postopek zoper drugega dolžnika, ki se glasi: drugemu dolžniku G. G. se prepoveduje podati predlog za vpis spremembe poslovodje družbe D., d. o. o., na podlagi skupščinskega sklepa skupščine, izvedene po družbi B., mbH dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri, in morebitnega predloga za vpis preklica prokure H. H.; v kolikor so bili tovrstni predlogi že podani na registrsko sodišče, se prvemu dolžniku nalaga obveznost njihovega umika (V. točka izreka).

Upniku je naložilo, da prvemu dolžniku povrne stroške postopka izdaje začasne odredbe v višini 1.153,20 EUR, v roku 8-ih dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku izpolnitvenega roka do dne plačila (VI. točka izreka).

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da ga izpodbija v IV. in VI. točki izreka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, v obeh primerih pa dolžniku naloži v plačilo potrebne stroške upnika.

3. Na pritožbo je dolžnik odgovoril s predlogom, da sodišče pritožbo zavrže, podredno pa, da jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep z vsemi stroškovnimi posledicami po specificiranem stroškovniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog upnika obravnavalo kot predlog za izdajo več začasnih odredb, ki jih je gospodarska družba predlagala v zavarovanje svoje nedenarne terjatve, ki jo ima zoper dolžnika. Navedlo je, da mora biti v primeru, ki ga ureja prvi odstavek 272. člena ZIZ, podana verjetnost upnikove nedenarne terjatve do dolžnika in da glede na trditve, ki jih je podal upnik, ni mogoče ugotoviti, katero svojo terjatev zoper dolžnika naj bi zavarovala predlagana začasna odredba. Ker ni izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe, ki morajo biti podani kumulativno, je predlog za izdajo predlaganih začasnih odredb zavrnilo.

6. Upnik navedenemu stališču nasprotuje s trditvami, da zato, ker lahko upnik že pred vložitvijo tožbe predlaga izdajo začasne odredbe, v tej fazi ni bistveno, kakšen zahtevek bo upnik podal zoper dolžnika v sledeči tožbi. Meni, da je zato sodišče dolžno presoditi, ali so v konkretnem primeru podani razlogi za izdajo začasne odredbe ali ne, in da je slednje stališče vsekakor primerno za konkretni postopek. V nadaljevanju pove, da je pri tem bistveno, da je bil na skupščini družbe, ki je bila eno uro pozneje od predhodne skupščine, razveljavljen sklep o imenovanju C. C. za poslovodjo družbe ter da to dejstvo potrjuje verjetnost obstoja terjatve upnika, saj je več kot verjetno, da dolžnik ni zakoniti zastopnik upnika. Zato se bo tožbeni zahtevek v prvem delu vsekakor glasil, da se ugotovi, da dolžnik ni zakoniti zastopnik upnika, v nadaljevanju pa se bo nanašal na preprečitev nezakonitosti predstavljanja dolžnika za zakonitega zastopnika. Trdi tudi, da je glede na podane trditve pred prvostopnim sodiščem nakazal tak tožbeni zahtevek.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz javno objavljenih podatkov AJPES izhaja, da je C. C. v sodnem registru vpisan kot zakoniti zastopnik družbe D., d. o. o., z datumom podelitve pooblastila 23. 4. 2021. Glede na dejstvo, da je bila zadeva obravnavana na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, je očitno, da je sodišče zadevo obravnavalo po pravilih, ki veljajo za sporna razmerja med družbo in članom organa upravljanja, za katera je treba uporabiti pravo gospodarskih družb (primerjaj z določbo 1. točke 482. člena ZPP). Tudi pritožnik ne trdi, da za sporno razmerje ne veljajo pravila statusnega prava za družbo z omejeno odgovornostjo, torej, da dolžnik z upnikom nima nobene korporacijske povezave.

8. Sodni register vodi sodišče (drugi odstavek 2a. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg). Vodenje sodnega registra pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register (prvi odstavek 2a.člena ZSReg). V zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje subjekta vpisa, se vpišejo v sodni register identifikacijski podatki, tip zastopnika, način zastopanja, meje pooblastil za zastopanje, če v skladu z zakonom omejitev pooblastila za zastopanje učinkuje proti tretjim osebam, datum podelitve pooblastila in datum prenehanja pooblastila (7. točka prvega odstavka 4. člena ZSReg v zvezi s 6. členom ZSReg). Predlogu za vpis spremembe zastopnikov je treba priložiti sklep skupščine ali drugega pristojnega organa (48. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register).

9. Če upnik trdi, da je bil na veljavni skupščini imenovan drug zakoniti zastopnik družbe, bi moral še pojasniti utemeljene razloge, zakaj ni predlagal oziroma dosegel izbrisa prejšnjega in vpis na tej skupščini imenovanega zakonitega zastopnika, ki je tudi podpisal pooblastilo odvetniku, da družbo zastopa v tem postopku zavarovanja. Zgolj na podlagi trditev, ki jih upnik ponavlja v pritožbi, da je "razveljavljen sklep o imenovanju C. C. za poslovodjo družbe ter da to dejstvo potrjuje verjetnost obstoja terjatve upnika, saj je več kot verjetno, da dolžnik ni zakoniti zastopnik upnika", v postopku zavarovanja terjatev tudi po stališču pritožbenega sodišča ne more uspeti.

10. V obravnavanem primeru je glede na trditve obeh strank postopka zavarovanja očitno sporno, katera od dveh skupščin, ki sta bili izvedeni 23. 4. 2021, je bila veljavna.

11. Pravna instituta presoje veljavnosti sklepov skupščine d. o. o. sta po določbah ZGD-1, ki je matični zakon za presojo statusno korporacijskih pravil d. o. o., izpodbijanje sklepa skupščine in ničnost sklepa skupščine. Za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepa skupščine se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o delniški družbi (522. člen ZGD-1). V postopku uveljavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepa skupščine upravičeni tožniki naperijo zahtevek zoper družbo. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem dolžnika, da bi imela družba zahtevek zoper njega, da naj se preneha predstavljati kot poslovodja te družbe, če bi sklep skupščine razveljavilo ali ugotovilo njegovo ničnost s pravnomočno sodbo sodišče. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da v skladu z relevantnimi določbami ZGD-1 za družbo z omejeno odgovornostjo družba sama ni legitimirana izpodbijati sklepa svoje skupščine ali uveljavljati ničnost sklepa skupščine, ker je tako tožbo upravičen (ob pogojih, ki jih določa zakon) vložiti družbenik proti družbi. Zato bi bil tudi v tem primeru upravičen predlagati začasno odredbo v zavarovanje zahtevka na ničnost ali izpodbojnost sklepa skupščine kvečjemu legitimirani tožnik.

12. V kolikor bi upnik izkazal, da je sklep skupščine, na kateri je bil imenovan C. C. za zakonitega zastopnika družbe, razglašen za ničnega ali da je bil s sodno odločbo razveljavljen ali pa da obstoji pravnomočen sklep registrskega sodišča o zavrnitvi predloga za vpis dolžnika kot zastopnika družbe na podlagi spornega sklepa skupščine o njegovem imenovanju in še trdil in dokazal, da se dolžnik kljub temu predstavlja še naprej kot zastopnik družbe in kot tak tudi deluje, čeprav pooblatil za zastopanje nima več, bi sodišče lahko ugotovilo verjetnost terjatve upnika, da dolžniku prepove, da nasproti tretjim nastopa kot direktor družbe. Vendar v konkretnem primeru teh predpostavk upnik ni izkazal. Zato se na tak položaj tudi neutemeljeno sklicuje.

13. Če registrsko sodišče vpiše predlagano spremembo podatka o osebi, pooblaščeni za zastopanje subjekta v sodni register, postane ta podatek z vpisom javen (7. člen ZSReg). Nasproti tretjim se šteje, da so osebe, ki so vpisane v sodni register kot osebe pooblaščene za zastopanje subjekta vpisa, upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja (drugi odstavek 8. člena ZSReg).

14. Nedvomno je, da je mogoče pomanjkljivosti v registrskem postopku tudi sanirati in sicer s pravnimi sredstvi zoper odločitev o vpisu ali s tožbo na ničnost vpisa določenega podatka v sodni register. Vendar tudi v primeru, če bi iz trditev upnika izhajalo, da je bil vpis spremembe zastopnika v sodni register ničen, sodišče ne bi imelo podlage za izdajo začasne odredbe po predlogu družbe, ker bi tožbo po 41. členu ZSReg moral vložiti zoper družbo tisti, kdor ima pravni interes za tako tožbo. V takem primeru bi bil torej upravičen predlagati začasno odredbo legitimiran tožnik kot upnik v zavarovanje svoje terjatve.

15. O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic (četrti odstavek 506. člena ZGD-1). Kadar pride torej do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov (32. člen ZGD-1). Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.

16. S tem se izkaže, da pritožnik s pritožbenimi trditvami ni uspel ovreči pravilne presoje sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru glede na njegove trditve niso podani pogoji za izdajo nobene od predlaganih začasnih odredb zoper dolžnika. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste pritožbene trditve, ki so bile odločilne za presojo izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje. Ker upnik s pritožbo ni uspel, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

17. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP, v zvezi s 15. členom in 239. členom ZIZ. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan dolžniku povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu s specificiranim stroškovnikom (za sestavo odgovora na pritožbo 312,50 točk in 2 % za materialne stroške, oboje povečano za 22 % DDV).