Up-338/98

16.2.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. na seji senata dne 16. februarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo št. 351-115/90-4-GM z dne 8. 1. 1991, lokacijsko dovoljenje št. 351-1155/90-4-GM z dne 8. 1. 1991, odločbo št. 351-1155/90-4-GM z dne 17. 7. 1992 in gradbeno dovoljenje št. 351-1155/90-4-GM z dne 27. 11. 1992, ki jih je izdal Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Ptuj, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je dne 11. 12. 1998 vložil ustavno pritožbo, s katero izpodbija v izreku navedene odločbe, izdane v postopku za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Lokacijsko dovoljenje, odločba o podaljšanju lokacijskega dovoljenja in odločba o odmeri odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda so bile izdane investitorju KKP, gradbeno dovoljenje pa investitorju V. U., d.o.o., U. Z izpodbijanimi odločbami, ki so po mnenju pritožnika napačne in v nasprotju s 153. členom Ustave, naj bi mu bila kršena pravica do zasebne lastnine.

2.Vsakdo lahko ob pogojih, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina (prvi odstavek 50. člena ZUstS). Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če jo je vložila neupravičena oseba (tretja alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS). Ustavna pritožba je torej dopustna le, če jo vloži upravičena oseba.

Upravičena oseba pa je tisti, ki zatrjuje, da mu je bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To med drugim predpostavlja, da gre za osebo, ki je bila stranka v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba.

3.Izpodbijane odločbe pa niso bile izdane na zahtevo pritožnika. Pritožnik v postopku, v katerem so bile izdane izpodbijane določbe, ni sodeloval kot stranka in se zato odločbe nanj ne nanašajo. Odločitev o tem, ali bi mu bila morala biti dana možnost udeležbe v postopku, je lahko predmet zahteve za obnovo postopka. Pritožnik je predlog za obnovo postopka sicer vložil (kot je razvidno iz priložene odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 351-02-37/96 RS z dne 18. 5. 1998, je obnova postopka, v katerem je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, dovoljena), vendar pa je v ustavni pritožbi izrecno navedel, da vlaga ustavno pritožbo zoper v izreku navedene odločbe. Kolikor navedbe pritožnika kažejo na to, da sam meni, da bi v postopkih, v katerih so bile izdane izpodbijane odločbe, moral biti udeležen, se mu pojasnjuje, da Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ne vzpostavlja aktivne legitimacije tako, da bi odločalo na prvi stopnji o priznanju položaja stranke. Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba.

4.Prav tako niso podane predpostavke za obravnavanje ustavne pritožbe na podlagi prvega odstavka 51. člena in prvega odstavka 52. člena ZUstS. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZustS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, izpodbijane odločbe pa so odločbe prvostopnega upravnega organa. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. V skladu z 82. členom ZUstS je ustavna pritožba mogoča le zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave. Ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane po uveljavitvi Ustave, vendar pred uveljavitvijo ZUstS, pa so pravočasne, če so bile vložene do uveljavitve tega zakona, torej do 2. 4. 1994, oziroma po stališču Ustavnega sodišča v roku 60 dni po uveljavitvi ZUstS.

5.Odločbi, izdani dne 8. 1. 1991, sta bili torej izdani celo pred uveljavitvijo Ustave, odločbi z dne 17. 7. 1992 in z dne 27. 11. 1992 pa pred uveljavitvijo ZUstS.

6.Ker za obravnavanje ustavne pritožbe niso podane predpostavke iz 50., 51. in 52. člena ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan