Jedro

Ker je oporoka vsebinsko jasna in ne gre za spor med dediči, o katerih je odvisna njihova pravica do dediščine, ni potrebna prekinitev zapuščinskega postopka ter napotitev na pravdo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo, da zapuščina po pokojni M. J. obstoji iz solastniškega deleža do ½ in 5/24 na parceli 1598/2 k .o. X ter solastniškega deleža do ½ parcele 104/2 k. o. X, pri čemer čista vrednost zapuščine znaša 505.260,00 EUR. Kot dediča je proglasilo zapustničinega sina A. J. ter zapustničino hči J. J., ki sta dedovala na podlagi oporoke zapustnice, tako da je A. J. podedoval solastniški delež zapustnice na parceli 1598/2 k. o. X, hči J. J. pa solastniški delež zapustnice na parceli 104/2 k. o. X. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja J. J. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi kršitev določb postopka. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje glede razlage oporoke v skladu s 84. členom Zakona o dedovanju (ZD), saj meni, da oporočiteljica ni razpolagala s celotno parcelo 1598/2 k. o. X, temveč je sinu namenila le hišo s pritiklinami. Zakonito interpretacijsko pravilo določa, da je v dvomu oporočna določila treba razlagati tako, da se varuje korist zakonitega dediča. Vrednost nepremičnin, ki so predmet oporočnega razpolaganja, se razhaja, pokojna pa je gotovo želela, da vsak od otrok prejme enak delež. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je parcela 1598/2 nesorazmerno velika in bi se lahko razdelila še v eno zazidljivo parcelo. Pritožnica k pritožbi prilaga prošnjo zapustnice in njenega pokojnega očeta iz leta 1985, iz katere izhaja, da gre pri spornem zemljišču za dve samostojni zazidljivi stanovanjski parceli, saj je zapustnica skupaj s svojim pokojnim soprogom na takratno občino naslovila prošnjo, da bi v prostorski akt vnesli možnost gradnje individualne hiše na delu parcele 1598/2. Gradnja bi bila namenjena pritožnici. Sodišče bi moralo pritožnico napotiti na pravdo, saj je med dedičema sporno dejstvo o obsegu oporočnega razpolaganja, torej dejstvo, od katerega je odvisna pravica dedinje, zato je kršilo določbe postopka.

3. Na pritožbo je odgovoril dedič A. J., prerekal podane pritožbene navedbe ter predložil poslovilno pismo, ki ga je zapustnica napisala na dan smrti in v katerem je ponovno potrdila, da želi, da si dediča razdelita premoženje tako, da J. J. prejme P., A. J. pa L..

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnica je bila solastnica dveh nepremičnin, in sicer parc. št. 1598/2 k. o. X(v naravi zemljišče s stanovanjsko hišo na lokaciji S.) ter parc. št. 104/2 k. o. X (v naravi del stanovanjskega objekta na lokaciji P.). V oporoki, ki je izraz njene svobodne volje pri ureditvi premoženja po smrti (svoboda testiranja), je zapisala, da naj dedinja J. J. dobi P. z vsem, dedič A. J. pa hišo na S. z vsemi pritiklinami. Dediča sta oporoko priznala, sodišče prve stopnje pa je oporočiteljičino voljo razlagalo na podlagi prvega odstavka 84. člena ZD po oporočiteljičinem namenu, razvidnem iz besedila oporoke. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, zapisanim na 3. strani izpodbijanega sklepa, da je iz oporoke jasno razvidna želja pokojne, da otroka podedujeta njen solastniški delež na posameznih parcelah glede na lokaciji, kot ju je navedla v oporoki in na katerih že živita. Na takšno razlago ne more vplivati niti k pritožbi priložena prošnja, datirana v letu 1985, saj iz nje ne izhaja volja zapustnice v času sestave oporoke. Ker nepremičnina parc. št. 1598/2 k. o. X predstavlja enotno parcelo, v naravi hišo s pripadajočim zemljiščem, pokojna z oporoko tudi ni mogla razpolagati zgolj s stavbo, kot želi tekst razlagati pritožnica. Oporoka je vsebinsko jasna ter med dediči ne gre za sporna dejstva, od katerih bi bila odvisna njihova pravica do dediščine, zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je oporoko razlagalo samo in ni uporabilo določila 210. člena ZD o prekinitvi postopka in napotitvi dedičev na pravdo (primerjaj tudi odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4381/2009 in I Cp 4294/2009).

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

7. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.