Jedro

Med strankama ni sporno, da ima Zveza prijateljev mladine verificiran program in je vključena v javno mrežo socialnovarstvenih programov, pomanjkljivost, zaradi katere prvostopenjski organ in tožena stranka tega dokazila nista štela kot ustreznega, pa je v tem, da nima verificiranega programa s področja pomoči ob nasilju v družini.

Po presoji sodišča bi morala tožena stranka na ustrezen način tožnika podučiti, kateri organ mora izdati dokazilo, da bi bilo upoštevno.

V konkretnem primeru je treba upoštevati, da gre za prava neuko stranko, glede te stranke iz spisa izhaja, da je bila deležna nasilja v družini, kar niti ni sporno, le ustreznega dokaza ni predložila. V kolikor prvostopenjski organ potrdila Zveze prijateljev mladine ni štel za ustreznega, bi moral o tem obvestiti stranko in ji na ustrezen način pomagati, da dobi ustrezno dokazilo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 35220-1556/1591/2019 (3106) z dne 16. 1. 2020 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 16,50 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer na podlagi zahtevka za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem dosegel 540 točk. Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, ki so dosegli nad vključno 575 točk. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je prvostopenjski organ 12. 4. 2019 objavil 18. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. V nadaljevanju obrazložitve odločbe je navedeno, katere pogoje morajo izpolnjevati prosilci ter kako se točkujejo posamezne kategorije. Tožnik je bil ocenjen s 540 točkami, glede na število razpisanih stanovanj pa bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, ki so dosegli 575 točk in več.

2. Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V pritožbi je tožnik navedel, da se ni upoštevalo potrdilo o nasilju v družini, ki ga je izpolnila Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, zaradi česar ni prejel dodatnih 100 točk. 3. V zvezi s tožnikovo pritožbeno navedbo, da mu niso bile priznane točke, ki se nanašajo na nasilje v družini, tožena stranka pojasnjuje, da je kot dokaz, da izpolnjuje ta kriterij, tožnik predložil potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, ki ga je izdala Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Prvostopenjski organ je tožnika pozval k dopolnitvi vloge, v kateri je zahteval predložitev strokovnega mnenja organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, ki nudijo žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju. Potrdilo mora biti izdano na veljavnem obrazcu, ki ga je izdala Socialna zbornica Slovenije. Tožnik se je na to odzval z dopisom, da je zaradi nasilja v družini poiskal pomoč na Centru za socialno delo Moste- Polje, kjer so ga napotili na Zvezo prijateljev mladine, saj na centru za socialno delo ne izvajajo psihosocialne pomoči ob nasilju v družini. V Zvezi prijateljev mladine so mu izpolnili zahtevani obrazec in ga opremili z datumom. Prvostopenjski organ je nato izdal prvostopenjsko odločbo, pri čemer tožniku za nasilje v družini točk ni dodelil. Ker Zveza prijateljev mladine ni navedena med verificiranimi programi, ki so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov s področja nasilja v družini, je po mnenju tožene stranke prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval k predložitvi drugega potrdila. Na ta poziv se je tožnik odzval s predložitvijo potrdila, katerega je izpolnila ista organizacija. Ker je za veljavnost dokazila o nasilju v družini določen tudi formalni kriterij in sicer vključenost organizacije v javno mrežo verificiranih socialnovarstvenih programov, je treba to okoliščino šteti za bistveno sestavino.

4. Tožnik v tožbi navaja, da je bilo prisotno nasilje v družini tri leta pred razpisom in je hodil na Zvezo prijateljev mladine, saj ga je tja poslal center za socialno delo. Zveza prijateljev mladine pa ima verificiran program tudi s strani Socialne zbornice Slovenije. Potrdilo je bilo izdano na veljavnem obrazcu, izpolnila ga je organizacija, ki ima verificirane programe s strani Socialne zbornice Slovenije in kljub temu ni bilo upoštevanih 100 točk, ki bi mu pripadale. Poklical je tudi na Socialno zbornico, ki mu je potrdila, da ima Zveza prijateljev mladine verificirane programe. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in mu prizna 640 točk. 5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ni sporno, da Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje izvaja verificirane socialnovarstvene programe, vendar pa je pri tem bistvenega pomena, ali izvaja take programe s področja nasilja v družini. Gre za bolj specifično in konkretno vprašanje. Za dodelitev točk po postavki _Nasilje v družini_ je potrebno, da potrdilo izpolni organizacija, ki ima verificirane socialnovarstvene programe prav s področja nasilja v družini. Tožnik je priložil potrdilo o strokovni obravnavi v primeru nasilja v družini, ki ga je izpolnila Zveza prijateljev mladine. Zaradi neustreznosti potrdila je bil tožnik pozvan, naj predloži mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežno socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz objave na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Tožnik je nato predložil potrdilo, ki ga je izpolnila ista organizacija, zaradi česar je prvostopenjski organ potrdilo ocenil kot neustrezno. Tožnik je zadostil pogoju, da je predložil potrdilo na obrazcu Socialne zbornice Slovenije, vendar ga ni izpolnila organizacija, katere verificirani socialnovarstveni programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju v družini. Zveza prijateljev mladine sicer izvaja verificiran socialnovarstveni program. Vendar so to programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk in socialnemu vključevanju ranljivih skupin prebivalstva. Prvostopenjski organ je opravil tudi telefonsko poizvedbo pri Socialni zbornici in ugotovil, da Zveza prijateljev mladine ne izvaja programa s področja nasilja v družini. V zvezi s tožbeno navedbo, da je na podlagi istega potrdila iste organizacije drugi prosilki prvostopenjski organ točke dodelil, pa tožena stranka navaja, da tudi če so bile te točke dodeljene, to še ni razlog, da je do njih upravičen tudi tožnik. Če so bile drugemu prosilcu neupravičeno dodeljene točke, potem ne morejo biti neupravičeno dodeljene tudi drugemu. Sicer pa je v teku obnova postopka v zadevi, ko naj bi prosilka dobila točke na podlagi potrdila Zveze prijateljev mladine. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

6. Tožnik v pripravljalni vlogi zatrjuje, da ima Zveza prijateljev mladine verificirane programe tudi za nasilje v družini. Nadalje navaja, da iz obrazca ter navodil za izpolnjevanje ne izhaja, da je nasilje v družini specificirano po kategorijah. V pripravljalni vlogi predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in odloči v sporu polne jurisdikcije tako, da dodeli tožniku 640 točk ter ga uvrsti na ustrezno mesto prednostne listine. Podrejeno predlaga, naj odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. V nadaljevanju upravnega spora stranki v pripravljalnih vlogah vsaka še dodatno pojasnjujeta svoje stališča. K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče ugotavlja, da je v navedenem upravnem sporu med strankama v bistvenem sporno vprašanje, ali bi prvostopenjski organ tožniku moral priznati točke pri točkovalni kategoriji, ki se nanaša na točko 12 vloge, to je, da je prosilec žrtev nasilja v družini. Sporno je, ali je tožnik s svojim dokazilom – potrdilom Zveze prijateljev mladine uspel dokazati, da ta kriterij izpolnjuje. Sodišče pri tem ugotavlja, da tožena stranka nikjer ni izrazila dvoma, da je bil tožnik žrtev nasilja v družini, oziroma se do tega posebej ne opredeljuje, pač pa mu točk ni štela iz razloga, ker je po njenem mnenju predloženi dokaz neustrezen.

10. Pri navodilih pod točko 12.1 vloge na obrazcu piše, da prosilec predloži strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov in ki nudijo socialno pomoč ob nasilju, nekatere vrste teh organizacij pa so tudi primeroma naštete. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik predložil potrdilo na obrazcu Socialne zbornice Slovenije, iz katerega izhaja, da izjavljajo, da je bila tožniku nudena psihosocialna pomoč v programu organizacij na področju socialnega varstva za pomoč in podporo v primeru nasilja v družini. Na obrazcu je žig Zveze prijateljev mladine ter podpis strokovne delavke in vodje programa.

11. Med strankama ni sporno, da ima Zveza prijateljev mladine verificiran program in je vključena v javno mrežo socialnovarstvenih programov, pomanjkljivost, zaradi katere prvostopenjski organ in tožena stranka tega dokazila nista štela kot ustreznega, pa je v tem, da nima verificiranega programa s področja pomoči ob nasilju v družini.

12. Po presoji sodišča bi morala tožena stranka na ustrezen način tožnika podučiti, kateri organ mora izdati dokazilo, da bi bilo upoštevno. V pozivu za dopolnitev vloge piše, da je treba predložiti dokazilo o nasilju v družini in sicer strokovno mnenje organizacije, katere verificirani programi so vključeni v javno mrežo socialnovarstvenih programov, kot izhaja iz objave na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V pozivu piše, da morajo organizacije nuditi žrtvam psihosocialno pomoč ob nasilju ter da mora biti potrdilo izdano na veljavnem obrazcu, ki ga je izdala Socialna zbornica Slovenije. V kolikor je prvostopenjski organ štel tožnikov dokaz za neustrezen, bi moral tožnika podučiti, kakšen dokaz mora pridobiti. To bi bilo še zlasti potrebno, ker tožena stranka ne izraža dvoma o tem, da je tožnik nasilje v družini tudi zares doživljal. 13. V skladu s 7. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori. V skladu s četrtim odstavkom 7. člena ZUP mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škoda pravic, ki jim gredo po zakonu. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da gre za prava neuko stranko, glede te stranke iz spisa izhaja, da je bila deležna nasilja v družini, kar niti ni sporno, le ustreznega dokaza ni predložila. V kolikor prvostopenjski organ potrdila Zveze prijateljev mladine ni štel za ustreznega, bi moral o tem obvestiti stranko in ji na ustrezen način pomagati, da dobi ustrezno dokazilo.

14. V skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP je treba pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembne in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. V kolikor je prvostopenjski organ sledil navedbam, da tožnik kriterij, da je pretrpel nasilje v družini, izpolnjuje, le da dokazilo ni ustrezno, bi lahko tudi sam ugotavljal dejstva in okoliščine, torej v konkretnem primeru v sodelovanju s tožnikom poskušal pridobiti ustrezna dokazila, še zlasti ob dejstvu, ker je tožnik zatrjeval, da je zaradi nasilja v družini poiskal pomoč na Centru za socialno delo Moste- Polje, kjer so ga napotili na Zvezo prijateljev mladine, saj na centru za socialno delo ne izvajajo psihosocialne pomoči ob nasilju v družini. Prvostopenjski organ pa je po tem, ko je tožnik poslal dopolnjeno vlogo, le to zavrnil. Sodišče še poudarja, da ni sporno, da ima Zveza prijateljev mladine verificiran program, le da ne na področju nasilja v družini. Ker gre za prava neuko stranko, bi bilo treba upoštevati tudi to, da stranka ne more poznati vseh podrobnosti v zvezi z različnimi verificiranimi socialnovarstvenimi programi.

15. Glede na zgoraj navedeno po presoji sodišča toženka ni upoštevala pravil postopka, v posledici tega tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, saj je zgolj na podlagi dokazila, ki ga je tožnik predložil, štela, da tožnik kriterija nasilja v družini ni dokazal s pravimi dokazi, ker tega dokazila ni izdala prava organizacija. Zaradi tega je sodišče iz razlogov po 3. in 2. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovnen postopek. Ker je sodišče tožbi ugodilo zaradi kršitev pravil postopka in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, se do drugih navedb strank ni opredeljevalo.

16. Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot je primarno predlagal tožnik. V določenih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1, ima sodišče sicer res možnost, da samo odloči o pravici ali pravni koristi ali obveznosti stranke, vendar je po mnenju sodišča treba inštitut spora polne jurisdikcije uporabiti le v izjemnih primerih, na primer ko se upravni postopek nerazumno dolgo vleče ali ko pristojni organ ne ravna v skladu z navodili sodišča. V konkretnem primeru pa po presoji sodišča niso podani tako utemeljeni razlogi, da bi moralo sodišče prevzeti pristojnosti tožene stranke. Iz navedenega razloga je prvostopenjsko odločbo odpravilo in vrnilo zadevo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

17. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov presodilo, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru ima sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

18. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik. V takem primeru pa mu v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu pripadajo stroški v višini 15 EUR. Ker je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, v katerih je tudi uveljavljal stroške, se mu v skladu s 4. členom pravilnika priznajo še stroški v višini 10 % od zneska 15 EUR. Plačano sodno takso bo sodišče tožniku vrnilo po uradni dolžnosti.