8. 5. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožice Mlakar, Boštanj, ki jo zastopa Kristina Jalovec, odvetnica v Krškem, na seji 8. maja 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Krško (Uradni list RS, št. 21/15), kolikor kategorizira javno pot "Stolovnik pod Stražo-Tovornik" (št. odseka 692102) v delih, ki potekata po zemljiščih parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, se zavrže.

2.Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija 6. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Krško (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Stolovnik pod Stražo-Tovornik" (št. odseka 692102) v delih, ki potekata po zemljiščih parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, katerih lastnica je. Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju z 2., 22., 33. in 69. členom Ustave ter tretjim odstavkom 3.a člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – ZCes-1). Navaja, da Občina Krško (v nadaljevanju Občina) z njo ni sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev pravice do javne poti na zemljiščih parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, niti ni bil izveden postopek razlastitve. Zatrjuje pravočasnost pobude. Navaja, da je šele ob sklenitvi in podpisu pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti poti št. SV 130/2021 z dne 3. 3. 2021 s solastnikoma nepremičnine parc. št. 587/1, k. o. Stolovnik, na kateri stoji hiša na naslovu Stolovnik 30 in do katere vodi pot po nepremičninah parc. št. 598/2 in 599/4, pri notarju Zdravku Groboljšku izvedela, da je Občina z Odlokom kategorizirala makadamsko pot, ki poteka po njenih nepremičninah parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, kot javno pot JP 692102. Zatrjuje, da je šele takrat izvedela za nastanek škodljivih posledic, da je Občina njeno zasebno pot kategorizirala v javno pot. Pobudnica v dokaz svoje trditve prilaga izjavo notarja Zdravka Groboljška z dne 11. 2. 2022, v kateri slednji izjavlja, da je 3. 3. 2021 pobudnici pred podpisom služnostne pogodbe podal informacijo o podatkih zemljiške knjige glede lastništva parcel ter podatkov katastra in PISO za Občino Krško o dejanskih lastnostih in namembnosti nepremičnin parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, ter tam potekajoče v naravi trase poti. Predlaga njegovo zaslišanje. Pobudnica predlaga tudi, naj Ustavno sodišče njene stroške s pobudo naloži v plačilo Občini.

2.Občina v odgovoru na pobudo prereka navedbo pobudnice glede pravočasnosti pobude. Navaja, da se je pobudnica vsebine in posledic Odloka zavedala ves čas njegove veljavnosti, zagotovo pa najmanj od 13. 2. 2020 dalje, ko je Občina prejela odgovor pobudnice na osnutek kupoprodajne pogodbe za predmetni nepremičnini, ki ji ga je Občina poslala z dopisom z dne 16. 1. 2020. Pojasnjuje, da je bilo v drugi alineji 1. člena osnutka te kupoprodajne pogodbe jasno navedeno, da nepremičnini parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, v naravi predstavljata cestno telo, kategorizirano kot JP 692102: Stolovnik pod Stražo–Tovornik, in da ta pogodba nadomešča razlastitev. Po navedbah Občine je dejstvo, da se je pobudnica vsebine in posledic Odloka zavedala ves čas, pobudo pa je vložila šele po tem, ko pri Občini ni uspela uveljaviti svojih finančnih in drugih interesov, razvidno iz tega: 1) da je soglašala s parcelacijo nepremičnin z namenom odkupa za rekonstrukcijo ceste, kar izhaja iz priloženih sklepa in odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, območne enote Sevnica št. 02112-86/2017-2 z dne 15. 2. 2017, 2) da v letu 2020, ko ji je bil poslan osnutek kupoprodajne pogodbe, ni izpodbijala same kategorizacije javne poti, temveč je izpodbijala zgolj ceno, kar izhaja iz priloženega odgovora na osnutek kupoprodajne pogodbe z dne 12. 2. 2020, 3) da je podpis kupoprodajne pogodbe pogojevala s tem, da Občina na drugih dveh njenih nepremičninah spremeni namembnost iz kmetijskega zemljišča v stavbno, kar izhaja iz priloženih zapisov sestankov z dne 4. 3. 2020 in dne 14. 5. 2020, in 4) da je z Občino 26. 10. 2023 sklenila pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice št. 478-12/2018 O506, s katero je Občina pridobila služnostno pravico za rekonstrukcijo ceste in druge pripadajoče javne infrastrukture, med drugim tudi na nepremičnini parc. št. 599/4, po kateri poteka sporna javna pot, iz česar izhaja, da pobudnice ne moti dejanska raba nepremičnine za namen javne poti. Občina trdi, da iz navedenega izhaja, da je pobudnica za kategorizacijo JP 906262 vedela že najkasneje 13. 2. 2020 in da je pobuda, vložena 16. 2. 2022, prepozna.

3.Odgovor Občine je Ustavno sodišče poslalo pobudnici, ki nanj ni odgovorila.

B.

4.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

5.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja enoletnega objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1] Da je sklicevanje pobudnika na subjektivni rok lahko uspešno, mora torej izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).[2]

6.Izpodbijani Odlok je začel veljati 11. 4. 2015.[3] Pobudnica je pobudo vložila 16. 2. 2022 in se glede pravočasnosti pobude po vsebini sklicuje na subjektivni rok. Trdi, da je za nastanek škodljivih posledic, nastalih z Odlokom, izvedela ob sklenitvi in podpisu pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti poti št. SV 130/2021 z dne 3. 3. 2021 s solastnikoma nepremičnine parc. št. 587/1, k. o. Stolovik, pri notarju Zdravku Groboljšku, kar dokazuje s priloženo izjavo notarja, čigar zaslišanje prav tako predlaga. Občina trditvam pobudnice glede pravočasnosti pobude oporeka in se med drugim sklicuje na priloženi osnutek kupoprodajne pogodbe za nepremičnini parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, ki ga je Občina poslala pobudnici z dopisom z dne 16. 1. 2020 in na katerega je pobudnica odgovorila z dopisom z dne 12. 2. 2020, ki ga Občina prav tako prilaga. V drugi alineji 1. člena osnutka te kupoprodajne pogodbe je navedeno, da nepremičnini parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, v naravi predstavljata cestno telo, kategorizirano kot JP 692102: Stolovnik pod Stražo–Tovornik, v deseti alineji 1. člena osnutka te pogodbe pa, da ta pogodba nadomešča razlastitev. Iz odgovora pobudnice na osnutek kupoprodajne pogodbe je razvidno, da se pobudnica ni strinjala zgolj s predlagano ceno odkupa, medtem ko same kategorizacije javne poti ni izpodbijala. Tudi iz drugih listin, ki jih je kot dokaz predložila Občina, izhaja, da je pobudnica že pred februarjem 2020 vedela za kategorizacijo javne poti in se je z Občino dogovarjala za ureditev nastalega položaja (glej 2. točko obrazložitve tega sklepa). Glede na navedeno pobudnica po oceni Ustavnega sodišča, ob upoštevanju vsebine navedenih listin, zgolj s sklicevanjem na izjavo notarja z dne 11. 2. 2022 o tem, da je pobudnici po običajni praksi pred podpisom služnostne pogodbe dne 3. 3. 2021 s solastnikoma nepremičnine parc. št. 587/1, k. o. Stolovnik, do katere vodi pot po nepremičninah parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, podal informacijo o podatkih zemljiške knjige glede lastništva parcel ter podatkov katastra in PISO za Občino Krško o dejanskih lastnostih in namembnosti nepremičnin parc. št. 598/2 in 599/4, obe k. o. Stolovnik, ter tam potekajoče v naravi trase poti, ni prepričljivo utemeljila trditve, da je za nastanek škodljivih posledic izpodbijanega Odloka izvedela šele tega dne, in ni izkazala, da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložila v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedela. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. člena Odloka v izpodbijanem delu zavrglo (1. točka izreka).

7.Pobudnica je zahtevala povrnitev stroškov. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker v obravnavani zadevi ni utemeljenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Rok Čeferin ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

[1]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12), 5. točka obrazložitve, in št. U-I-314/13 z dne 7. 1. 2015, 3. točka obrazložitve.

[2]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22), 11. točka obrazložitve.

[3]Člen 12 Odloka določa, da Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok je bil v tem glasilu objavljen 27. 3. 2015.