Jedro

Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika z dne 19. 3. 2024. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožba na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo je dovoljena le revizija, vendar pritožbe tožnika ni mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo, ker jo je vložil sam in ne po odvetniku, hkrati pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožnika zoper sklep VDSS opr. št. Psp 10/2024 z dne 31. 1. 2024. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Izpostavlja pristransko sojenje in kršitve Ustave RS. Meni, da je prikrajšan za pravno varstvo, saj pritožbe ne bi smeli zavreči, ker gre za ustavno zagotovljeno pravico. Sodba ni pravilna in zakonita, zaradi česar je bil oškodovan za 1 % povečanje pokojninske osnove in posledično še za tri leta premalo izplačane 1 % povečane delne pokojnine. Potrebno mu je soditi po Ustavi in ne zakonu. Ne priznava sodnika, ker je na plačilni listi države oziroma nasprotne stranke. Nobene človekove pravice urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Republiki Sloveniji ni dopustno omejevati z izgovorom, da je Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. Zavezuje tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) izpodbijani sklep sodišča preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožnika z dne 19. 3. 2024. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožba na podlagi prvega odstavka 333. člena ZPP dovoljena le zoper sodbo, ki jo izda sodišče prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo je dovoljena le revizija, vendar pritožbe tožnika ni mogoče šteti kot izredno pravno sredstvo, ker jo je vložil sam in ne po odvetniku, hkrati pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, ki se zahteva v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

6. Ustava RS v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Tožniku ta ustavna pravica ni bila kršena, saj je imel možnost pritožbe zoper sodbo, izdano v tej zadevi, ki jo je tudi izkoristil in o kateri je pritožbeno sodišče po vsebini že odločalo.

7. Na podlagi odločilnih dejstev, povzetih v 4. točki obrazložitve, ki niso izpodbijana, je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi določbe četrtega odstavka 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP pravilno zaključilo, da pritožba ni dovoljena in jo je z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo.

8. Ker pritožba ne konkretizira nobenega od pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP, pritožbeno sodišče pa kršitev na katere pazi po pritožbenem preizkusu po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) tudi ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).