Jedro

Napačni pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.3 Tako bi moral tožnik tudi v konkretnem primeru tožbo vložiti v 30 dneh (in ne šele v petih letih) od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

Izrek

I.Tožbe zoper odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-006674/2015-032F z dne 29. 7. 2015, št. DT 4224-16158/2016-2 z dne 7. 12. 2016, št. 4224-14996/2015-1 z dne 10. 8. 2015, št. DT 4224-006677/2015-032F z dne 29. 7. 2015 ter št. DT 4224-16159/2016-2 z dne 7. 12. 2016, se zavržejo.

II.Tožba B. B. zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, se zavrže.

III.Tožba A. A. zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, se zavrže.

Obrazložitev

1.Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je tožniku A. A. z odločbami, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance (v nadaljevanju toženka), št. DT-499-13-488/2015-9 z dne 27. 9. 2017; odločbo, št. DT 4224-006674/2015-032F z dne 29. 7. 2015, v zvezi z odločbo toženke, št. DT-499-13-481/2015-10 z dne 27. 9. 2017; odločbo, št. DT 4224-16158/2016-2 z dne 7. 12. 2016, v zvezi z odločbo toženke, št. DT 4224-16158/2016-8 z dne 7. 4. 2020, in tožnici B. B. z odločbami št. 4224-14996/2015-1 z dne 10. 8. 2015, v zvezi z odločbo toženke, št. DT-499-13-487/2015-9 z dne 29. 6. 2017; odločbo, št. DT 4224-006677/2015-032F z dne 29. 7. 2015, v zvezi z odločbo toženke, št. DT-499-13-480/2015-10 z dne 26. 9. 2017; ter odločbo, št. DT 4224-16159/2016-2 z dne 7. 12. 2016, odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s parc. št. 000 in 111, oba k. o. ..., v treh različnih časovnih obdobjih (za leta 2014, 2015 in 2016).

2.Tožnika v obširni tožbi in dodatnih pripravljalnih vlogah v bistvenem navajata, da so izpodbijani upravni akti nični in da je zemljišče s parc. št. 000 že od leta 1990 pozidano z igriščem, zemljišče s parc. št. 111 pa nima zagotovljenega urejenega dostopa do javne ceste. Sodišču predlagata, da izpodbijane akte izreče za nične, podredno, da se izpodbijani akti odpravijo. Zahtevata tudi, da sodišče toženki naloži v plačilo znesek 4.800.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2001 dalje.

3.Toženka je v obrazloženem odgovoru na tožbo predlagala, da sodišče tožbo zavrže kot prepozno, podredno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4.Tožbe zoper odločbe Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-006674/2015-032F z dne 29. 7. 2015, št. DT 4224-16158/2016-2 z dne 7. 12. 2016, št. 4224-14996/2015-1 z dne 10. 8. 2015, št. DT 4224-006677/2015-032F z dne 29. 7. 2015 in št. DT 4224-16159/2016-2 z dne 7. 12. 2016, niso dovoljene.

5.Po 35. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožeča stranka z eno tožbo uveljavlja več tožbenih zahtevkov proti isti toženi stranki le, če vsi zahtevki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in je za vse zahtevke pristojno isto sodišče.

6.Tožnika s tožbo izpodbijata šest različnih odločb, ki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Z odločbami Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, št. DT 4224-006674/2015-032F z dne 29. 7. 2015, ter, št. DT 4224-16158/2016-2 z dne 7. 12. 2016, je prvostopenjski organ A. A. odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s parc. št. 000 in 111, oba k. o. ..., v treh različnih časovnih obdobjih (za leta 2014, 2015 in 2016). Z odločbami, št. 4224-14996/2015-1 z dne 10. 8. 2015, št. DT 4224-006677/2015-032F z dne 29. 7. 2015, in, št. DT 4224-16159/2016-2 z dne 7. 12. 2016, pa je prvostopenjski organ B. B. odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča s parc. št. 000 in 111, oba k. o. ..., v treh različnih časovnih obdobjih (za leta 2014, 2015 in 2016). Upoštevaje dejansko in pravno podlago zadev gre torej za šest različnih zadev. Sodišče tako ugotavlja, da pogoji iz 35. člena ZUS-1 za vložitev ene tožbe v konkretnem primeru niso izpolnjeni.

7.Sodišče je z dopisoma, I U 761/2023-6 in I U 761/2023-7 z dne 6. 9. 2023, tožnika pozvalo, da v roku 15 dni vloženo tožbo razdružita tako, da zoper odločbe prvostopenjskega organa, št. DT 4224-006674/2015-032F z dne 29. 7. 2015, št. DT 4224-16158/2016-2 z dne 7. 12. 2016, št. 4224-14996/2015-1 z dne 10. 8. 2015, št. DT 4224-006677/2015-032F z dne 29. 7. 2015, ter, št. DT 4224-16159/2016-2 z dne 7. 12. 2016, vložita samostojne tožbe. Ob tem ju je opozorilo, da bo tožbo zoper navedene odločbe zavrglo, če v danem roku ne bosta ravnala skladno s pozivom sodišča, in da bo sodišče obravnavalo le tožbo v delu, v katerem izpodbijata odločbo prvostopenjskega organa, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015.

8.Iz obvestil sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahajata v sodnem spisu, izhaja, da 8. 9. 2023 tožnikoma priporočenih pisem z navedenima pozivoma ni bilo mogoče vročiti, zato je vročevalec na hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje sta pismi, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga morata prevzeti. Tožnika pisma v tem roku nista prevzela, zato je fikcija vročitve nastopila dne 23. 9. 2023 (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato se je 15-dnevni rok za vložitev samostojnih tožb zoper zgoraj navedene odločbe iztekel dne 9. 10. 2023.1

9.Ker tožnika nista ravnala v skladu s pozivoma in v določenem roku nista vložila samostojnih tožb zoper upravne akte, navedene v 8. točki obrazložitve, je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na odločbe prvostopenjskega organa, št. DT4224-006674/2015-032F z dne 29. 7. 2015, št. DT 4224-16158/2016-2 z dne 7. 12. 2016; št. 4224-14996/2015-1 z dne 10. 8. 2015, št. DT4224-006677/2015-032F z dne 29. 7. 2015, ter, št. DT 4224-16159/2016-2 z dne 7. 12. 2016, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.

10.Tožba B. B. zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, ni dovoljena.

11.V skladu s 36. členom ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe opraviti predhodni preizkus in tožbo s sklepom zavreči, če ugotovi obstoj katerega od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka tega člena. Sodišče med drugim tožbo zavrže, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Tožnik v upravnem sporu je oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

12.Tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, sta vložila A. A. in B. B. skupaj. Sodišče ugotavlja, da je bilo z navedeno odločbo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmerjeno zgolj A. A., ne pa tudi B. B. Iz navedenega izhaja, da B. B. ni bila stranka upravnega postopka, v katerem je bila izdana navedena odločba, ki jo izpodbija s predmetno tožbo v upravnem sporu, niti ni bilo z navedeno odločbo odločeno o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

13.Na podlagi navedenega je sodišče tožbo B. B. zoper odločbo prvostopenjskega organa, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

14.Tožba A. A. zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, ni dovoljena.

15.Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V okviru predhodnega preizkusa tožbe na podlagi 36. člena ZUS-1 mora sodišče po prejemu tožbe preveriti, ali je tožba vložena pravočasno. Če je tožba vložena prepozno ali prezgodaj, jo sodišče s sklepom zavrže (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

16.Iz vročilnice, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa (katerega je sodišču posredovala toženka), je razvidno, da priporočenega pisma z odločbo, s katero je bil postopek končan, tj. odločba Ministrstva za finance, št. DT-499-13-488/2015-9 z dne 27. 9. 2017, ni bilo mogoče vročiti, zato je vročevalec 25. 10. 2017 na hišnem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo, z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Tožnik pisma v tem roku ni prevzel, zato je fikcija vročitve nastopila dne 9. 11. 2017 (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) in se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 11. 12. 2017.2. Tožnik je tožbo vložil 25. 2. 2023 (kot izhaja iz poštne nalepke na ovojnici, v katerem je poslal tožbo), saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno. O navedeni ugotovitvi je sodišče pred izdajo tega sklepa z dopisoma, I U 761/2023-17 in I U 761/2023-18 z dne 8. 11. 2023, seznanilo tožnika in jima o tem dalo možnost izjave. Tožnika sta v odgovoru na dopis navedla, da je bil pravni pouk v izpodbijani odločbi napisan pomanjkljivo, saj v njem ni bilo navedeno, da je treba sodišču poslati tudi prvostopenjske odločbe.

17.Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je Ministrstvo za finance z odločbo, št. DT-499-13-488/2015-9 z dne 27. 9. 2017, pritožbi tožnika A. A. delno ugodilo in odločbo prvostopenjskega organa, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, odpravilo v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila od nezazidanega stavbnega zemljišča na parc. št. 000, k. o. ..., v izmeri 1178 m2, v znesku 357,99 EUR, in zadevo v tem delu vrnilo organu v ponovni postopek. V preostalem delu pa je toženka pritožbo zavrnila. To pomeni, da je toženka izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravila le delno, v preostalem delu (ki je tudi predmet tožbe v tem upravnem sporu) pa je ta odločba postala dokončna (prvi odstavek 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), kar pomeni, da je bilo zoper njo mogoče vložiti tožbo v upravnem sporu.

18.V zvezi s pojasnilom tožnikov, da sta tožbo vložila prepozno zaradi napačnega pravnega pouka, pa iz pravnega pouka v odločbi Ministrstva za finance, št. DT-499-13-488/2015-9 z dne 27. 9. 2017 res napačno izhaja, da zoper to odločbo ni rednega pravnega sredstva v upravnem postopku, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora. V zvezi s tem sodišče pripominja, da napačni pravni pouk stranki ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.3 Tako bi moral tožnik tudi v konkretnem primeru tožbo vložiti v 30 dneh (in ne šele v petih letih) od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.

19.Glede na navedeno je sodišče tožbo A. A. v delu, ki se nanaša na odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 4224-14995/2015-1 z dne 10. 8. 2015, zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Zadnji dan 15-dnevnega roka je bila nedelja, 8. 10. 2023, zato se je rok za vložitev samostojnih tožb iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, tj. ponedeljek, 9. 10. 2023 (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

2Zadnji dan 15-dnevnega roka je bila sobota, 9. 12. 2017, zato se je rok za vložitev tožbe iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika, tj. ponedeljek, 11. 12. 2017 (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

3Tako Vrhovno sodišče RS v sklepih I Up 65/2023 z dne 17. 5. 2023,

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 28, 28/1, 35, 36/1, 36/1-2, 36/1-3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.