Jedro

Tožnica je predlog za obnovo pravnomočno zaključenega postopka vložila zaradi seznanitve s sodbama v zadevah njenih sodelavcev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravnomočne odločitve sodišč v zadevah, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma sprememba sodne prakse ne morejo predstavljati razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, saj ne gre za nova dejstva ali nove dokaze; v predlogu za obnovo postopka navedeni sodbi, ki se nanašata na povsem druga dejanska in pravna vprašanja, tudi sicer ne bi mogli privesti do za tožnico ugodnejše odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnice za obnovo postopka.

2. Zoper sklep zaradi vseh pritožbenih razlogov vlaga pritožbo tožnica. Vztraja, da je obnovo pravočasno in pravilno zahtevala iz razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Meni, da bi moralo sodišče dovoliti obnovo vseh treh postopkov skupaj. Nasprotuje stališču, da predlog ni dovoljen; stališča sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo, zgolj posplošeno je ugotovilo, da predlog tožnice za obnovo postopka ni utemeljen. Sklicuje se na sodbi pritožbenega sodišča Pdp 300/2022 in Pdp 735/2022, s katerima je sodišče odločalo o zakonitosti izrednih odpovedi in denarnih zahtevkih tožničinih sodelavcev, v katerih je bila delovnopravna kontinuiteta samoumevna. Navaja, da če predlog za obnovo ni utemeljen, bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti in ustrezno obrazložiti, ne pa zavreči. Predlaga korektno obravnavo predloga, saj je iz sodb, na kateri se sklicuje, razvidno, da bi tudi tožnici morala biti priznana delovnopravna kontinuiteta zaposlitev pri nekdanjih državnih institucijah, ki so se zaradi spremembe družbenopolitične ureditve Republike Slovenije po osamosvojitvi preoblikovale v novoustanovljene službe in agencije. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za obnovo postopka v celoti ugodi oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa, vrnitev sodišču prve stopnje v nov, skupen postopek pred drugim sodnikom posameznikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je izpodbijani sklep neustrezno obrazložen. Kljub temu, da je v obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje zmotno zapisalo, da predlog tožnice za obnovo postopka ni utemeljen, je iz izreka in preostanka obrazložitve sklepa jasno, da je bil predlog tožnice za obnovo postopka zavržen in zakaj. Razlog za zavrženje predloga, da tožnica ni navajala po zakonu dopustnega obnovitvenega razloga (zatrjevala je obstoj razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP), je ustrezno obrazložen, izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče tako lahko preizkusilo.

6. Pritožbeno sodišče je s sodbo Pdp 459/2018 z dne 5. 12. 2018 zavrnilo pritožbo tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za plačilo razlike v odpravnini po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR‑1) na podlagi ugotovitve, da ni podana delovnopravna kontinuiteta med prejšnjimi delodajalci in toženko, zato se odpravnine ne odmeri z upoštevanjem njene skupne delovne dobe, temveč ji je bila pravilno odmerjena in izplačana ob upoštevanju delovne dobe pri toženki. Tožnica je predlog za obnovo tega pravnomočno zaključenega postopka vložila zaradi seznanitve s sodbama v zadevah njenih sodelavcev. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravnomočne odločitve sodišč v zadevah, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma sprememba sodne prakse ne morejo predstavljati razloga iz 10. točke 394. člena ZPP, saj ne gre za nova dejstva ali nove dokaze; v predlogu za obnovo postopka navedeni sodbi, ki se nanašata na povsem druga dejanska in pravna vprašanja, tudi sicer ne bi mogli privesti do za tožnico ugodnejše odločitve.

7. V pritožbi tožnica neutemeljeno vztraja, da gre pri sklicevanju na sodbi, ki ju je sodišče izdalo v zvezi s tožbama njenih nekdanjih sodelavcev pri toženki v zvezi z zakonitostjo odpovedi pogodb o zaposlitvi, za novo dejstvo oziroma nov dokaz, ter da bi bilo treba vse tri spore, katerih obnovo predlaga, obravnavati skupno. Glede na to, da zakonski obnovitveni razlog ni podan, prav tako v zakonu ni podlage za skupno obravnavanje predlogov za obnovo različnih pravnomočno končanih postopkov (od tega enega s sodno poravnavo), je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za obnovo postopka.

8. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).