Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Policijske postaje Ljubljana Bežigrad, na seji 10. januarja 2008
Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ljubljana Bežigrad št. 119/6-448315-14012/2006 z dne 10. 1. 2007, je pristojna Policijska postaja Ljubljana Bežigrad.
1.Policijska postaja Ljubljana Bežigrad je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po prvem odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – v nadaljevanju ZJRM-1).
2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ljubljana Bežigrad. Sodišče navaja odločbo Ustavnega sodišča št. P-20/07 z dne 24. 5. 2007 (Uradni list RS, št. 50/07 in OdlUS XVI, 32), v skladu s katero so lahko za odločanje o stvarni pristojnosti relevantna samo tista dejstva oziroma okoliščine, ki so sestavni del zakonskega dejanskega stanu očitanega prekrška. Ker se obdolženima v konkretnem primeru ne očita storitev prekrška, katerega zakonski znak bi bila povzročitev telesne poškodbe, sodišče meni, da ni mogoče upoštevati razloga iz prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, zaradi katerega hitri postopek ne bi bil dovoljen.
3.Policijska postaja Ljubljana Bežigrad je v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZP-1 pri Vrhovnem sodišču vložila zahtevo za rešitev spora o pristojnosti. Ker na podlagi 83. člena ZP-1 neposredno višje sodišče odloča o sporu o pristojnosti med sodišči in ne med sodišči in drugimi državnimi organi, je Vrhovno sodišče zahtevo odstopilo Ustavnemu sodišču. Policijska postaja Ljubljana Bežigrad v vlogi med drugim navaja, da je bila ob kršitvi ena od udeleženk telesno poškodovana ter da je iz opisa dejanskega stanja v obdolžilnem predlogu razvidna individualna odgovornost obdolženke pri nastanku telesnih poškodb druge osebe, sicer tudi obdolženke.
4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, kadar meni, da zanjo ni pristojen.
5.Za določitev stvarne pristojnosti je treba upoštevati določbo prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je z dejanjem nastala telesna poškodba drugi osebi. Zakon sicer ne zahteva, da bi morala biti telesna poškodba kot razlikovalni element pri določanju stvarne pristojnosti hkrati tudi zakonski element prekrška,[1] vendar pa so za odločanje o stvarni pristojnosti lahko relevantna samo tista dejstva oziroma okoliščine, ki so sestavni del dejanskega stanu očitanega prekrška.[2]
6.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Ljubljana Bežigrad izhaja, da se obdolženkama očita nespodobno vedenje (prvi odstavek 7. člena ZJRM-1). V konkretnem primeru se torej obdolženkama ne očita storitev prekrška, katerega element (tj. njegov zakonski znak) bi bila tudi povzročitev telesne poškodbe. Dejstvo, da povzročitev telesne poškodbe eni od obdolženk s strani druge obdolženke izhaja iz opisa konkretnega dejanskega stanu v obdolžilnem predlogu, bi bilo za določitev stvarne pristojnosti relevantno le, če bi bila povzročitev telesne poškodbe opredeljena tudi kot zakonski znak očitanega prekrška. Ker v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati razloga iz prve alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o tem prekršku pristojna Policijska postaja Ljubljana Bežigrad.
7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik
Opombi:
[1]V konkretnem primeru se obdolženkama očita storitev prekrška iz prvega odstavka 7. člena ZJRM-1, po katerem se kaznuje, "kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1".
[2]Ustavno sodišče je tako navedlo že v odločbi št. P-20/07.