Jedro

Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1) in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ. Subjekt postopka v materialnem smislu oziroma materialni udeleženec postopka v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo. Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje obravnava predlog, ki ga je za postavitev brata A. A. pod skrbništvo vložila B. A. Udeležbo v tem postopku sta predlagala tudi brata prej omenjenih udeležencev C. A. in D. A. Oba brata in sestra so po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa št. SV 271/2017, preživljalci A. A. 2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga za udeležbo C. A. in D. A. 3. Zoper tak sklep se zaradi kršitve določb Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pravočasno pritožuje C. A. Izpostavlja, da je bil izpodbijani sklep izdan brez izjav drugih udeležencev v postopku.

Odločitev sodišča se mu zdi arbitrarna. Pritožnik ne vidi problema v postopku odločanja o postavitvi pod skrbništvo, meni pa, da bo prišlo do konfliktov, če bo imenovan E. A. ml., kot predlaga predlagateljica, saj bo preko svojega sina v eni osebi preživljalka in preživljanka. Predlaga, da sodišče za skrbnika postavi Center za socialno delo ali tretjo osebo, ki ni v nobenem sorodstvenem razmerju s pogodbeniki iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje prepoznati njegov legitimen interes in ga razlagati z večjo širino. S predlogom za udeležbo pritožnik ščiti svoj pogodbeni interes za izpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pa tudi interes preživljanca, da se pogodba izvršuje v njegovo korist, kot je bilo dogovorjeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana pritožba terja odgovor na vprašanje, kdo so udeleženci postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. To vprašanje je v sodni praksi doslej dobilo (na videz)1 različne odgovore. V sklepu II Cp 2173/2019 z 22. 1. 2020 je Višje sodišče v ... ugodilo pritožbi soproge osebe, ki naj se jo postavi pod skrbništvo (torej osebe, ki je lahko predlagateljica postopka po 1. odstavku 57. člena ZNP-1), zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za udeležbo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Kot odločilno je štelo to, da je (bila) pritožnica kandidatka za skrbnico. Isto sodišče je s sklepom I Cp 2175/2019 s 27. 1. 2020 zavrnilo pritožbo nečaka osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (tudi osebe, ki je lahko predlagatelj postopka po 1. odstavku 57. člena ZNP-1), zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za udeležbo, ker vpliv na njegov pravni položaj ni bil izkazan. S sklepom II Cp 2241/2019 z 20. 2. 2020 pa je ugodilo pritožbi sina osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo (prav tako osebe, ki je lahko predlagatelj postopka po 1. odstavku 57. člena ZNP-1), zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za udeležbo. Kot odločilne je pri tem izpostavilo določbe 1. odstavka 57. člena ZNP-1, 243. člena in 1. odstavka 185. člena Družinskega zakonika (DZ).

6. Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1; posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Formalna udeleženca tega postopka sta predlagatelj (to je lahko ena od oseb oziroma organov iz 57. člena ZNP-1)2 in oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Zakonita udeleženca postopka sta center za socialno delo in začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je postavljen v skladu z DZ.3 Subjekt postopka v materialnem smislu oz. materialni udeleženec postopka4 v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa je le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo.5 Vsi drugi so v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo lahko le formalni ali zakoniti udeleženci postopka.

7. Pritožnik ni formalni udeleženec, saj predloga ni vložil; prav tako ni zakoniti udeleženec v smislu 58. člena ZNP-1. Njegova udeležba bi bila torej po splošni določbi 21. v zvezi z 22. členom ZNP-1 dopustna, če bi izdana odločba utegnila prizadeti njegov pravni interes. Kot je bilo v prejšnjem odstavku obrazložitve pojasnjeno, pa je v postopku postavitve pod skrbništvo takšna oseba le tisti, ki se ga postavlja pod skrbništvo6, kar hkrati pomeni, da ni nobene osebe, ki bi se lahko udeleževala postopka po 22. členu ZNP-1. 8. Sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tehtno pojasnjuje, da se v življenjskem smislu rezultat postopka, kot je obravnavani, sicer dotakne svojcev in drugih bližnjih osebe, ki se jo postavlja pod skrbništvo7, a pravilno sklene, da gre pri tem za trk z drugimi segmenti življenja - čustvenim, premoženjskim, upravnim, ki ne utemeljuje njihovega pravnega interesa v postopku postavitve pod skrbništvo. Pritožbeno sodišče ob tem na pritožbene trditve, da pritožnik s predlagano udeležbo ščiti svoj pogodbeni/premoženjski interes za izpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, dodaja, da odločitev v tem postopku na tak pravni interes v ničemer ne more vplivati, seveda pa to ne izključuje interesa pritožnika v morebitnih drugih sodnih postopkih.

9. Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da določba 243. člena DZ zakoncu, zunajzakonskemu partnerju ali sorodnikom varovanca ne daje pravnega interesa, ki bi utemeljeval njihovo udeležbo v postopku postavitve pod skrbništvo v smislu 22. člena ZNP-1. Kadar je to v korist varovanca, sodišče res upošteva želje teh oseb pri imenovanju skrbnika. Možnost izraziti željo (in njej nasproti ležeča dolžnost sodišča, da to željo sliši in skrbno prouči v luči koristi varovanca) pa ne utemeljuje pravnega interesa v smislu 22. člena ZNP-1, posebej ne v postopku nasploh (torej v fazi odločanja o tem, ali bo sodišče odraslo osebo postavilo pod skrbništvo8).

10. V delu, v katerem sodišče vodi dokazni postopek o tem, koga bo postavilo za skrbnika (in le o tem vprašanju, ne o tem, ali bo sodišče odraslo osebo postavilo pod skrbništvo in drugih vprašanjih, o katerih v tem postopku odloča), se krog oseb razširi. Sodišče mora o tem vprašanju (poleg osebe, ki se jo postavlja pod skrbništvo) slišati osebe, ki si prizadevajo, da bi bili skrbniki, osebe iz 243. člena DZ9, pa tudi tistega, ki ga sodišče vidi kot skrbnika. Ker pa nihče ne more imeti pravnega interesa, da se ga postavi za skrbnika (skrbništvo je namenjeno zgolj varovanju koristi osebe, ki se jo postavlja pod skrbništvo), po prepričanju višjega sodišča v tej fazi postopka in pri teh osebah ni mogoče govoriti o materialnopravnih udeležencih postopka v smislu 22. člena ZNP-1. Na vprašanje, kakšen položaj imajo, je bilo doslej odgovorjeno v odločbi VSL I Cp 2175/2019 s stališčem, da sodišče takšne osebe zasliši10; v sodni praksi pred uveljavitvijo ZNP-1 pa glede osebe, ki jo je sodišče postavilo za (začasnega) skrbnika, tudi, da ima ta subjekt pravico do pritožbe zoper takšno odločitev.11 Ne gre pa za udeležbo, za kakršno se zavzema pritožnik.

11. Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Zadeve niso povsem primerljive že v dejanskem smislu (kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve), poleg tega pa je bilo le v eni od njih o udeležbi odločeno dokončno, v dveh pa sta bili odločitvi sodišča prve stopnje razveljavljeni. 2 Ni pa nujno, da predlagatelj sploh nastopa, saj lahko sodišče začne postopek tudi po uradni dolžnosti, če (samo ali od koga drugega) izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (3. odstavek 57. člena ZNP-1). 3 58. člen ZNP-1. 4 Torej oseba, glede katere se vodi postopek, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, oziroma oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prim. 1. odstavek 21. člena ZNP-1). 5 Prim. Wedam Lukič D. in Polajnar Pavčnik A., Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, Časopisni zavod uradni list RS, 1991, stran 51, ki se sicer nanaša na postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti po prejšnjem Zakonu o nepravdnem postopku, a glede na namen postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (ki je nadomestil prejšnji postopek) ni obsoleten. 6 Razlogi sodišča prve stopnje o namenu postopka, ki je strogo osebne in osebnostne narave, ter zaključek, da v njem ni prostora za ugotavljanje in usklajevanje interesov kakšnih drugih oseb (6. točka obrazložitve) so popolni in pravilni. 7 Ni izključeno, da so takšne tudi osebe izven kroga oseb, ki jim ZNP-1 v 57. členu daje predlagalno funkcijo. 8 Sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da nihče ni po materialnem pravu upravičen zahtevati, da se nekoga drugega postavi pod skrbništvo, zakon le daje določenemu, taksativno opredeljenemu krogu oseb, procesno legitimacijo za vložitev predloga. 9 In v tem smislu bo v nadaljevanju postopka sodišče obravnavalo pritožnikove želje, kdo naj bo skrbnik. 10 Kot to določa 1. odstavek 64. člena ZNP-1. 11 Prim. odločbe VSL II Cp 2032/2012, I Cp 1166/2015, I Cp 2533/2017, II Ip 1718/2017, I Cp 1608/2018 in II Cp 2057/2018 ter VSK I Cp 291/2018.