Jedro

V obravnavanem primeru je sporna odmera zborničnega prispevka za leto 2008. Po določbi 2. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1 je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4 % od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000,00 SIT. V odločbi organa prve stopnje ni mogoče preveriti osnove za odmero, zato odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

Izrek

1. Tožbi se ugodi, odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, št. 10-027838/2008 z dne 31. 3. 2009, se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

2. Toženka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožnici stroške postopka v znesku 80,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 10-027838/2008 z dne 31. 3. 2009, odločil, da se tožnici kot zavezanki odmeri zbornični prispevek za leto 2008 v znesku 249,96 EUR (katastrski dohodek 7.887,07 EUR, osnova za odmero 6.248,88 EUR), pri čemer je osnova za izračun zborničnega prispevka katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, zbornični prispevek pa je odmerjen v višini 4 % od osnove, določil pa je še, da je treba obveznosti iz te odločbe poravnati v dveh obrokih po priloženih posebnih položnicah, prvi obrok v 30 dneh po izdaji odločbe in drugi obrok v 60 dneh po izdaji odločbe, v primeru izterjave neplačanega zborničnega prispevka pa se zaračunajo zamudne obresti in stroški izterjave. Drugostopni organ pa je z odločbo, št. 421-110/2009/3-VN z dne 10. 11. 2009, pritožbo tožnice zavrnil in še ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZKGZ-UPB1) v določbi 8. člena določa obvezno članstvo v zbornici, dolžnost obveznih članov pa je plačilo zborničnega prispevka (določba 22. člena). V določbi 23. člena so določeni zavezanci, ki so opredeljeni v določbi 9. člena. Osnova za zbornični prispevek A je višina katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve po določbi 73. člena Zakona o dohodnini - v nadaljevanju ZDoh-2. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A je 4 % od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 8,35 EUR. Rok plačila pa je določen v določbi 10. člena Sklepa. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še navedel, da so bile pravilno uporabljene uradne evidence, zemljiška knjiga in zemljiški kataster ter vsi podatki. Tožnica je lastnica in solastnica kmetijskih zemljišč in gozdov, katerih katastrski dohodek je v letu 2008 presegel 167,00 EUR in je obvezna članica zbornice, saj izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za obvezno članstvo v zbornici in za plačilo zborničnega prispevka za leto 2008. Iz dokumentov v zadevi je razvidno, da je tožnica lastnica kmetijskih zemljišče in gozdov, katerih katastrski dohodek znaša 7.887,07 EUR. Ker katastrski dohodek presega 82,97 EUR, je zavezana k plačilu zborničnega prispevka. Osnova za odmero je bila pravilno izračunana in znaša 6.248,88 EUR. Iz potrdila Ministrstva za finance, DURS, Davčni urad Ljubljana, št. DT-00619 z dne 21. 7. 2009, je razvidno, da je bil katastrski dohodek v letu 2008 7.887,07 EUR, dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti 6.248,88 EUR, oprostitve in olajšave po določbi 73. in 147. člena ZDoh-2 pa 1.638,19 EUR. Zbornični prispevek za leto 2008 je bil tako pravilno izračunan.

Tožnica je v tožbi navedla, da prvostopne odločbe (glede na spremembe v letu 2008, ko je pravočasno na Davčno upravo Republike Slovenije, v nadaljevanju DURS vložila 5 pogodb o spremembi dejanskega uporabnika, kar pomeni, da katastrski dohodek plačuje za leto 2008 dejansko uporabnik, ter številne druge olajšave, ki so še upravičene) ni mogla preveriti, ker iz odločbe ni razvidno, katere davčne olajšave so upoštevane, kar pa bistveno vpliva na višino katastrskega dohodka. Odločbe DURS o katastrskem dohodku za leto 2008 ni prejela, odločbe o višini zborničnega prispevka pa zato ni mogla preizkusiti. Dne 13. 5. 2009 je prejela informativni izračun dohodnine za leto 2008, ki je postala pravnomočen. Iz informativnega izračuna je pod oznako 3100 razvidno, da znaša dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti nič. Odločbe o kmetijski dejavnosti za leto 2008 tako še do sedaj, dne 10. 12. 2009, ni prejela, prav tako nobene odločbe ali obvestila o upoštevanju davčnih olajšav. Na vse te nepravilnosti je opozarjala DURS, pa ji je bilo zagotovljeno, da naj še malo počaka. Prvostopni organ je na tožničino pritožbo od DURS zahteval potrdilo o višini dohodka in o olajšavah ter prejel odgovor, da so podatki pravilni, zaradi česar je drugostopni organ njeno pritožbo zavrnil. DURS je tako uporabil nepravilne podatke, saj odločbe o katastrskem dohodku za leto 2008 ni izdal in vročil tožnici, informativni izračun dohodnine za leto 2008 pa izkazuje, da dohodka iz kmetijske dejavnosti tožnica nima. Dne 11. 12. 2009 je bila tožnica na njeno posredovanje povabljena na DURS in iz zapisnika, ki ga prilaga k tožbi, je razvidna izjava davčnega organa glede rešitve pritožbe na odmero obveznosti iz kmetijstva za leto 2008. Davčni organ ugotavlja, da v odločbi o obveznosti iz kmetijstva za leto 2007 in v izjavi DURS z dne 21. 7. 2009 niso bili upoštevani vsi podatki. Davčni organ bo zato izdal nadomestno odločbo iz obveznosti zavezanke iz kmetijstva za leto 2007 in izdal odločbo za leto 2008 in posledično tudi odločbi za obe leti o dohodnini. Tako se bo spremenila višina katastrskega dohodka. Davčni organ je tudi seznanjen z vloženo tožbo ter da bo tožnica navedeni zapisnik vložila v spis pri Upravnem sodišču v Ljubljani. Predlagala je, da sodišče izvede ponujene dokaze in prvostopno odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka, tj. sodno in upravno takso ter materialne stroške v višini 11 EUR.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal tožbene navedbe iz razlogov izpodbijane odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odmera zborničnega prispevka za leto 2008 tožnici z odločbo prvostopnega organa, št. 10-027838/2008 z dne 31. 3. 2009. Med strankama ni sporno, da je tožnica na podlagi določbe 1. alineje 1. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 69/04) kot obvezna članica zbornice glede na določbo 1. odstavka 8. člena ZKGZ-UPB1 (ker je oseba iz določbe 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZKGZ-UPB1) zavezanka za plačilo zborničnega prispevka A. Po določbi 2. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1 je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4 % od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000,00 SIT.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je zbornični prispevek za leto 2008 tožnici odmerjen, ob upoštevanju, da znaša njen katastrski dohodek 7.887,07 EUR, osnova za odmero pa 6.248,88 EUR, v višini 4 % od osnove, ki tako znaša 249,96 EUR. Iz točke b obrazložitve odločbe nadalje izhaja, da je prvostopni organ osnovo za odmero v višini 6.248,88 EUR obrazložil s sklicevanjem na določbo 2. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1, ki jo je tudi citiral z nadaljnjo navedbo, da je katastrski dohodek zmanjšan za oprostitve po določbi 73. člena Zakona o dohodnini (v nadaljnjem besedilu ZDoh-2, Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 119/07), ni pa ob tem navedel dejanskih razlogov. Tožnica je že v pritožbi ugovarjala (enako pa ugovarja tudi v tožbi), da prvostopne odločbe ne more preizkusiti, ker ni mogoče preveriti osnove za odmero, brez navedbe kateregakoli podatka, ki to osnovo znižujejo, ob tem, da za leto 2008 tudi še ni prejela odločbe o odmeri davka iz obveznosti iz kmetijstva, vendar pa tudi drugostopni organ ob reševanju njene pritožbe obrazložitve odmere ni dopolnil z navedbo dejanskih razlogov, torej s podatki, iz katerih bi bilo razvidno, v kakšni višini je bil katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, zmanjšan na višino odmerne osnove, in zaradi katerih oprostitev glede na določbe zakona, ki ureja dohodnino, temveč je le navedel, da so bile v postopku pravilno uporabljene uradne evidence – zemljiška knjiga in zemljiški kataster, ter vsi podatki, ter da je bila osnova za odmero pravilno izračunana. Sodišče se zato strinja s tožnico, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po določbi 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP (Uradni list RS, 80/99 do 126/07) in je že iz tega razloga odločba nezakonita in jo je sodišče moralo odpraviti.

Iz določbe 2. odstavka 2. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2008 (Uradni list RS, št. 5/08) sicer izhaja, da se zbornični prispevek odmeri na podlagi uradnih podatkov, razvidnih iz evidenc v skladu z določbo 4. člena ZKGZ-UPB1, in sicer na dan 30. 6. v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja, iz zadnje navedene določbe 6. odstavka tega člena ZKGZ-UPB1 pa, da zbornica za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog vodi in vzdržuje evidenco svojih članov, le - ta pa vsebuje podatke, ki jih zbornica pridobi iz javnih knjig in zbirk podatkov (med drugim: - o vrsti rabe zemljišč ter o katastrskem dohodku zemljišč iz zemljiškega katastra, - o vseh oprostitvah in olajšavah, ki jih v skladu s predpisom, ki ureja dohodnino, prizna DURS), vendar pa to ne pomeni, da se organ lahko v obrazložitvi odmerne odločbe le pavšalno sklicuje, da je te podatke uporabil, ne da bi jih specificirano navedel, kakor tudi ne, da stranka tem podatkom ne more ugovarjati. Po mnenju sodišča bi tako morala biti stranka seznanjena ne le z ugotovljenim katastrskim dohodkom, temveč tudi z oprostitvami (tako po vrsti, kot po višini), ob upoštevanju katerih je katastrski dohodek zmanjšan na višino odmerne osnove, saj take podatke zbornica tudi dobi. Uporabljenim podatkom pa bi morala imeti stranka možnost ugovarjati in izkazovati, da davčne oprostitve, ki jih je v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja, pravočasno uveljavljala, pri ugotavljanju osnove za odmero prispevka niso bile pravilno upoštevane (torej, da dejstva v potrdilu davčnega organa, na podlagi katerega zbornica ugotovi osnovo za odmero, niso resnična – določba 171. člena ZUP). To pa tudi pomeni, da če prvostopni organ izda odločbo v skrajšanem postopku (po določbi 2. točke 1. odstavka 144. člena ZUP), mora biti obrazložitev te odločbe v skladu z določbo 214. člena ZUP (z navedbo pravnih in dejanskih razlogov, ki so narekovali odločitev – torej s podatki, kot jih je sodišče navedlo zgoraj), tako, da je tudi mogoč njen preizkus, v pritožbenem postopku pa mora dati drugostopni organ stranki možnost zavarovanja njenih pravic s presojo njenih pritožbenih razlogov, po potrebi z dopolnitvijo ugotovitvenega postopka in ji pred odločitvijo o zadevi dati tudi možnost izjave po določbi 9. člena ZUP.

Sodišče je tako glede na navedeno tožbi ugodilo na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US in 107/09 – odl. US) in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu z določbama 3. in 4. odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral prvostopni organ, sledeč napotilom sodišča v sodbi, o zadevi ponovno odločiti.

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo na podlagi določbe 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanemu Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu oziroma natančneje določbi 1. odstavka 3. člena tega Pravilnika v višini 80,00 EUR. Sodišče pa še dodaja, da pa se v primeru, če so podani zakonski pogoji, sodna taksa vrne po odredbi sodišča po uradni dolžnosti (določba 36. in 37. člena Zakona o sodnih taksah), o vračilu upravne takse pa ne odloča sodišče, temveč pristojni upravni organ.