Jedro

Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Določilo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri opredeljenosti pogoja "sofinanciranju iz javnih sredstev" dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje na podlagi insituta exceptio illegalis utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika, saj se z njegovo uporabo krši ustavno načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženke številka: ... z dne 20. 3. 2024 in odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije številka: ... z dne 15. 11. 2023 ter zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje. Hkrati je odločilo, da mora toženka tožniku povrniti stroške sodnega postopka. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na povrnitev stroškov upravnega postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče je zavzelo napačno stališče, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij nedopustno oži zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev", ker morajo biti sredstva za sofinanciranje za izvedbo tega tekmovanja pridobljena na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Določba 5. člena Pravilnika ne oži zakonskih pogojev, temveč konkretneje določa opredelitev izjemnega dosežka v skladu s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. S tem so spoštovana načela pravne varnosti v skladu z 2. členom Ustave, usklajenosti pravnih aktov iz 153. člena Ustave in enakosti iz 14. člena Ustave. Za presojo pogoja o izjemnem dosežku na državnem tekmovanju je treba upoštevati 24. člen ZŠtip-1 in 5. člen spornega Pravilnika. O vlogi tožnika je toženka odločala v skladu z načelom zakonitosti (6. člen ZUP). Določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika omogoča, da štipendist uveljavlja tudi dosežek na državnem tekmovanju, ki v tistem letu ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, je pa bilo kadarkoli prej v preteklih letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek. Gre za dodatno ugodnejšo ureditev. Upravni organ je v tem smislu vezan na predhodne odločitve. Ker tekmovanje, na katerem je tožnik dosegel (zlato priznanje na tekmovanju A. z dne 20. 5. 2023) ne v šolskem letu 2022/2023 ne v zadnjih oziroma predhodnih treh šolskih letih, ni bilo sofinancirano iz javnih sredstev, pogoj izjemnosti ni podan. Napačno je stališče sodišča, da na izpolnjenost pogoja sofinanciranja kaže dejstvo, da so pri izvedbi tekmovanja sodelovali učitelji osnovnih šol, katerih plače se zagotavljajo iz državnega proračuna, da so bili pri izvedbi tekmovanja uporabljeni prostori osnovnih šol, da so šole pri izvedbi tekmovanja zagotovile svojo opremo in da sredstva iz kotizacij predstavljajo javna sredstva. Takšna široka razlaga je v nasprotju z določbami ZŠtip-1 in Pravilnika ter določbami ZOFVI. Sredstva za tekmovanje učencev ministrstvo (do leta 2021 pa ZRSŠ) zagotavlja organizatorjem preko javnega razpisa na podlagi Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj. Namen za sofinanciranje šolskih tekmovanj mora biti posebej opredeljen in izražen. Stališče, da bi se pri odločanju o upravičenosti do Zoisove štipendije lahko upoštevalo katerokoli tekmovanje, ne glede na način financiranja, ni bil namen zakonodajalca. Uveljavljanje izjemnih dosežkov bi se izničilo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5.Predmet presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke številka: ... z dne 20. 3. 2024 in odločba javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije številka: ... z dne 15. 11. 2023 in s katero je bilo odločeno, da tožnik ni upravičen do Zoisove štipendije za šolsko leto 2023/2024 za 1. letnik izobraževanja na gimnaziji B.

6.Tožnik je v zaključnem razredu osnovnošolskega izobraževanja dosegel povprečno oceno 5 in 1 točko za izjemne dosežke. Toženka mu uveljavljenega dosežka zlatega priznanja na tekmovanju A. z dne 20. 5. 2023, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 5. člena Pravilnika glede financiranja tekmovanja ni upoštevala.

7.Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1). Med drugim je pogoj za pridobitev Zoisove štipendije dosežen izjemni dosežek in v zaključnem razredu osnovne šole dosežena povprečna ocena najmanj 4,70.

Kaj se šteje za izjemni dosežek, je opredeljeno v 24. členu ZŠtip-1. Po 2. alineji prvega odstavka tega člena ZŠtip-1 se kot izjemni dosežek upoštevajo zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev.

8.Ni utemeljeno pritožbeno zavzemanje, da je s Pravilnikom o dodeljevanju Zoisovih štipendij (v nadaljevanju Pravilnik) določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1 oziroma kot skuša dokazati toženka, da gre ob tretjem odstavku 5. člena Pravilnika celo za ugodnejšo opredelitev. Določilo tretjega odstavka 5. člena Pravilnika, tudi po presoji pritožbenega sodišča oži zakonski okvir, določen v 2. alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, saj pri opredeljenosti pogoja "sofinanciranju iz javnih sredstev" dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo. Kritične presoje ne vzdrži pritožbeni očitek, da gre celo za ugodnejšo opredelitev pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev, ker širi obdobje "kvalificiranega" sofinanciranja na zadnja predhodna 3 leta. Ključna je opredeljenost, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo in ne podaljšanje obdobja. Glede na to, da zakonsko določilo iz 24. člena ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitve sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico. Iz ustavnosodne presoje je razvidno, da podzakonski akti smejo zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zožujejo, Pravilnik pa z določitvijo dodatnega spornega pogoja naredi točno to, česar ne bi smel. Pritožbeno sodišče je že v zadevi Psp 51/2022 izpostavilo, da kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti (exceptio illegalis), saj je vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave in 3. člen Zakona o sodiščih). Upoštevajoč navedeno, je sodišče prve stopnje na podlagi insituta exceptio illegalis utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika, saj se z njegovo uporabo krši ustavno načelo legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave.

9.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da zgolj ob upoštevanju ZŠtip-1 ni omogočeno vrednotenje dosežka kot izjemnega, zaradi česar je onemogočeno uresničevanje določb štipendijske zakonodaje. Sodišče namreč ni odreklo veljave celotnemu Pravilniku, temveč zgolj tretjemu odstavku 5. člena Pravilnika, ker je ugotovilo, da citirano sporno določilo Pravilnika nedopustno oži zakonski pojem sofinanciranja iz javnih sredstev. Tako izpodbijana odločitev toženke kot razlogovanje v pritrdilni sodbi sodišča prve stopnje, pa se ukvarja predvsem z očitkom, ki ga je toženka izpostavila kot spornega, ne pa morebitnih drugih vprašanj upravnega organa v zvezi z odločanjem o vlogah vlagateljev.

10.Neutemeljen mora ostati pritožbeni očitek, s katerim skuša toženka utemeljiti pravilnost svojega postopanja v navezavi z ustavnim načelom enakosti v uporabi prava in vezanosti na lastne predhodne odločitve. Toženka v tem socialnem sporu ne more sklicevati na morebitno dosedanjo (nezakonito) prakso in s tem utemeljevati nadaljnjega nepravilnega odločanja.

11.Neuspešno je tudi pritožbeno razlogovanje, da zlato priznanje tožnika na tekmovanju "A." z dne 20. 5. 2023 ne sodi med izjemne dosežke, kar potrdi pisno pojasnilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 30. 8. 2024. Tudi po pritožbeni oceni je z dokaznim postopkom ugotovljeno, da je ključno, da so vsa tekmovanja zavoda C. (vsaj delno) sofinancirana s strani javnih sredstev, kar potrjujejo tudi določbe pravilnikov o organiziranju tekmovanj, do česar se je sodišče opredelilo v obrazložitvi (12. do 19. točka), s čimer soglaša tudi pritožbeno sodišče. Povsem ustrezno je razlogovanje sodišča v 15. in 17. točki obrazložitve o financiranju vzgoje in izobraževanja pretežno iz javnih sredstev, ki je skladno z ZOFVI.

12.Nenazadnje je ključna ugotovitev, da opredelitev v 24. členu ZŠtip-1, ki določa "vsaj delno sofinanciranje", omogoča zaključek sodišča v 20. točki obrazložitve, da gre za "sofinanciranje" in ne za "financiranje", ki bi pomenilo, da celotna sredstva izključno izhajajo iz državnih virov. Upoštevajoč dikcijo, na katero opozarja sodišče, zadostuje, da zgolj določen del sredstev za financiranje predstavlja javna sredstva. Tudi sam zakon ne določa najmanjšega deleža, ki bi ga moralo predstavljati sofinanciranje iz javnih sredstev. Sodišče v 21. točki obrazložitve svoje predhodno razlogovanje dodatno utrdi z ugotovitvijo, da iz sklepa Zavoda RS za šolstvo z dne 22. 10. 2020 izhaja, da je bila prijava zavoda C. na javni razpis za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v naslednjem šolskem letu, tj. v šolskem letu 2019/2020 zavrnjena zgolj iz razloga prepovedi dvojnega financiranja. Ugotovljeno je namreč bilo, da je financiranje zagotovljeno že z drugimi viri, kamor štejejo kotizacija, prijavnine ali drugi zneski, ki jih upravitelj zaračuna udeležencem oziroma vzgojnoizobraževalnim zavodom za sodelovanje na posameznem tekmovanju. Prijavnine, ki so jih za tekmovalce poravnale šole, pa, kot že omenjeno, predstavljajo javna sredstva.

13.Ker je sodišče ugotovilo, da konkretnega državnega tekmovanja A. ni financirala zgolj pravna oseba zasebnega prava, temveč se je izvedlo s pomočjo javnih sredstev, ni utemeljeno stališče, da bo na ta način znižana kakovost, saj bo lahko katerokoli tekmovanje upoštevano kot državno tekmovanje, s čimer bi se izničila preglednost in kakovost tekmovanj.

14.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Zavzelo je stališče, da ne gre za tekmovanje, ki je sofinancirano iz javnih sredstev, kar pomeni, da se je glede na izkazana merila uvrstil pod mejo, potrebno za dodelitev štipendije.

2Za dijake v 1. letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja.

3Šteje, da je pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

4Sofinanciranja tekmovanj.

5Da tekmovanje A. v šolskem letu 2022/2023 ni sofinancirano s strani ministrstva ter niti tri leta pred tem niti s strani istega ministrstva oziroma ZRSŠ.

6Priloga B7 sodnega spisa.

7Z zagotovitvijo prostorov, opreme, nadzornega učitelja v javnem zavodu ...